S tem zakonom se določajo prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju tega zakona izrekajo pristojni organi.
S tem zakonom se prenaša Direktiva Sveta 1991/671/EGS z dne 16. decembra 1991 o obvezni uporabi varnostnih pasov in sistemov za zadrževanje otrok v vozilih (UL L št. 373 z dne 31. 12. 1991, str. 26), zadnjič spremenjena z Direktivo 2003/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. aprila 2003 o spremembi Direktive Sveta 1991/671/EGS o približevanju zakonodaje držav članic o obvezni uporabi varnostnih pasov v vozilih z manj kakor 3,5 tone (UL L št. 115 z dne 9. 5. 2003, str. 63).
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji
pomen:
1. "bočna razdalja" je razdalja med skrajno točko na levi ali na
desni strani vozila in najbližjo točko drugega vozila,
udeleženca cestnega prometa, ovire ali objekta;
2. "cestni promet" je promet vozil, pešcev in drugih udeležencev
cestnega prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah,
ki se uporabljajo za javni cestni promet;
3. "cestni turistični vlak" je vlečno vozilo, ki vleče največ
tri priklopna vozila za prevoz oseb;
4. "desno pravilo" ureja prednostna razmerja med dvema voziloma
v prometu in velja, če se njune poti križajo, če sta na istem
prednostnem nivoju, in če si pripeljeta bočno;
5. "dnevna svetilka" je svetilka za dnevno vožnjo, ki pomeni
naprej usmerjeno svetilko, katere namen je narediti vozilo bolj
opazno pri vožnji podnevi;
6. "dolgi žaromet" je žaromet z dolgim snopom svetlobe, ki se
uporablja za osvetlitev cestišča daleč pred vozilom;
6.a "dvosledno vozilo" je vozilo, katerega sled je širša od 50
cm;
6.b "enosledno vozilo" je vozilo, katerega sled ni širša od 50
cm;".
7. "etilometer" je merilna naprava za ugotavljanje množine
alkohola v izdihanem zraku;
8. "gonjač, vodič ali jahač" je oseba, ki na cesti goni, vodi
ali jaha žival ali goni čredo;
9. "gospodarska vožnja" je vožnja za potrebe kmetijstva ali
gradbeništva, ki se opravlja na kratkih razdaljah glede na
naravo in posebne potrebe kmetijske ali gradbene dejavnosti.
Gospodarska vožnja je tudi prevoz oseb v okviru turistične
ponudbe, ki se opravlja s cestnim turističnim vlakom,
kolesom-rikša, kočijo, ipd.;
10. "indikator alkohola" je sredstvo za hitro ugotavljanje
prisotnosti alkohola v izdihanem zraku;
11. "intervencijsko vozilo" je motorno vozilo, ki je posebej
označeno in je na izvrševanju določene naloge;
12. "izhodiščni prometni pas" je prometni pas po katerem vozi
voznik pred prehitevanjem;
13. "kolo" je enosledno ali dvosledno vozilo z najmanj dvema
kolesoma, ki ga poganja voznik z lastno močjo ali s pomočjo
pomožnega motorja, s katerim lahko doseže hitrost največ 25 km/h;
14. "kolo-rikša" je trisledno vozilo, ki ga poganja voznik z
lastno močjo ali s pomočjo pomožnega motorja, s katerim lahko
doseže hitrost največ 25 km/h, in ki glede na konstrukcijske
lastnosti, ki jih določi proizvajalec, lahko prevaža eno ali več
oseb;
15. "kolona vozil" so tri vozila ali več, ki vozijo eno za
drugim po istem prometnem pasu na takšni medsebojni razdalji
vozila, da sta hitrost vožnje in ravnanje voznikov v medsebojni
odvisnosti;
16. "meglenka" je žaromet za meglo, ki se uporablja za
izboljšano osvetlitev cestišča v megli, sneženju, dežju ali
oblakih prahu;
17. "mrtvi kot" je voznikovemu pogledu skrito področje okoli
vozila, ki nastane zaradi konstrukcijskih lastnosti vozila ali
drugih vzrokov;
18. "neposredni udeleženec prometne nesreče" je voznik v nesreči
udeleženega vozila, učitelj vožnje, ki je v času nesreče
usposabljal kandidata za voznika motornega vozila, ki je vozil v
nesreči udeleženo vozilo, spremljevalec, v nesreči udeleženi
pešec in drug udeleženec prometne nesreče, ki je bil pred
nesrečo samostojno udeležen v cestnem prometu;
19. "nezanesljivo" je ravnanje udeleženca cestnega prometa,
kadar zaradi neznanja, neizkušenosti, vpliva alkohola,
prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi ali zaradi
drugega vzroka ne obvladuje svojega ravnanja ali vozila v
cestnem prometu in pride zaradi tega do kršitev prometnih
pravil, pomena prometnih znakov ali znakov policista oziroma
druge pooblaščene uradne osebe;
20. "nezavarovan prehod ceste čez železniško progo" je prehod
ceste čez železniško progo, označen samo s prometnim znakom, ki
je brez zapornic, polzapornic ali svetlobnih prometnih znakov,
ki napovedujejo prihod vlaka;
21. "očitno pod vplivom alkohola" je udeleženec cestnega prometa
takrat, kadar je zaradi vpliva alkohola njegovo ravnanje v
prometu nezanesljivo;
22. "odgovorna oseba" je odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna
oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba
posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;
23. "organizirana kolona vozil" je posebej označena skupina treh
ali več vozil, vključno s spremljevalnimi vozili, ki vozijo po
istem prometnem pasu z določeno hitrostjo na predpisani razdalji;
24. "parkiranje" je prekinitev vožnje iz katerega koli vzroka,
razen ustavitve vozila ali prekinitve vožnje zaradi tega, da se
je vozilo izognilo prometni nesreči ali ker je voznik ravnal v
skladu s prometnimi pravili;
25. "pešec oziroma peška (v nadaljnjem besedilu: pešec)" je
oseba, udeležena v cestnem prometu, ki hodi po cesti, pri tem pa
lahko vleče ali potiska vozilo, ali se premika z invalidskim
vozičkom s hitrostjo pešca ali tak voziček potiska, in oseba, ki
uporablja za gibanje drugo prevozno sredstvo, ki po tem zakonu
ni vozilo;
26. "pešpot" je s predpisano prometno signalizacijo označena
javna pot, namenjena pešcem;
27. "poklicni voznik oziroma poklicna voznica (v nadaljnjem
besedilu: poklicni voznik)" je voznik, ki ima opravljene
temeljne kvalifikacije in se redno usposablja skladno z zakonom,
ki ureja prevoze v cestnem prometu. Voznik lahko status
poklicnega voznika dokazuje s spričevalom o pridobljenih
temeljnih kvalifikacijah ali s spričevalom o rednem
usposabljanju ali z označbo kode Skupnosti "95" na izkaznici o
vozniških kvalifikacijah ali na vozniškem dovoljenju;
28. "ponoči" je čas od sončnega zahoda do sončnega vzhoda;
29. "pooblaščena uradna oseba" je oseba, ki izvaja nadzor nad
izvrševanjem posameznih predpisov, ki urejajo voznike, vozila,
opremo, prevoz tovora, javne ceste, in drugih predpisov (npr.
policisti, vojaški policisti, občinski redarji, cestninski
nadzorniki, inšpektorji idr.);
30. "posebna prevozna sredstva" so invalidski vozički, otroška
prevozna sredstva ter športni pripomočki in naprave, ki
omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, kot so: skiro,
kotalke, rolke, rolerji, smuči, sanke, otroško kolo, monokolo,
motorne sani, miniaturna motorna vozila, gokart in po namenu
uporabe podobna prevozna sredstva, ki niso vozila po zakonu, ki
ureja motorna vozila;
31. "pot ustavljanja" je pot, ki jo sestavljata reakcijska in
zavorna pot;
32. "pravilo srečanja" ureja prednostna razmerja med dvema
voziloma v prometu in velja, če se njune poti križajo, če sta na
istem prednostnem nivoju, in če si pripeljeta iz nasprotnih
smeri;
33. "prehitevanje" je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega
prometa, ki se premika v isti smeri po prometnem pasu ali delu
smernega vozišča, ki je namenjen prometu. Hitrejša vožnja ene
kolone vozil od druge na cesti, ki ima najmanj dva prometna
pasova za vožnjo v isto smer, ni prehitevanje;
34. "prekoračena hitrost" je presežena hitrost, določena s
prometnim pravilom ali prometno signalizacijo. Prekoračena
hitrost je lahko trenutna ali povprečna hitrost na določenem
odseku, izmerjena ali ugotovljena z ustreznimi tehničnimi
sredstvi ali napravami;
35. "prometni tok" je več vozil (prometni tok vozil) ali pešcev
(prometni tok pešcev), ki se po cesti gibljejo v isto smer;
36. "reakcijska pot" je pot, ki jo vozilo prevozi od trenutka,
ko voznik zazna oviro pred vozilom, do trenutka, ko prične
zavirati ali kako drugače ustrezno ukrepa;
37. "samodejna naprava ali sredstvo za nadzor prometa" je
naprava ali sredstvo za nadzor prometa, ki omogoča slikovno
dokumentiranje prekrška brez ustavljanja voznika motornega
voznika;
38. "skupina otrok" je skupina najmanj petih predšolskih otrok
ali otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, in ki predstavljajo
večino potnikov v motornem vozilu. Skupina petih ali več otrok
iste družine in skupina petih ali več otrok, ki se prevaža v
javnem linijskem prevozu potnikov, se ne šteje za skupino otrok;
38.a "smerno vozišče" je vozišče ali njegov vzdolžni del, ki je
namenjen vožnji vozil v eni smeri in ima lahko enega, dva ali
več prometnih pasov in posebne pasove;
39. "smerno vozišče brez označenih prometnih pasov" je vozišče
ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri
in kjer vodi v eno smer samo en prometni pas;
40. "smerno vozišče z označenimi prometnimi pasovi" je vozišče
ali njegov vzdolžni del, ki je namenjen vožnji vozil v eni smeri
in kjer vodita v eno smer dva ali več prometnih pasov;
41. "srečanje" je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega
prometa, ki prihaja iz nasprotne smeri;
42. "točka možnega trčenja" je točka, kjer se poti udeležencev
cestnega prometa, predvsem na križiščih, sekajo in na teh mestih
lahko tudi dejansko pride do trčenja;
43. "udeleženec cestnega prometa oziroma udeleženka cestnega
prometa (v nadaljnjem besedilu: udeleženec cestnega prometa)" je
oseba, ki je na kakršen koli način udeležena v cestnem prometu;
44. "udeleženec prometne nesreče" je vsak udeleženec cestnega
prometa, ki je s svojim ravnanjem pripomogel k nastanku prometne
nesreče, in vsakdo, ki je v prometni nesreči utrpel materialno
škodo ali je bil telesno poškodovan ali je zaradi posledic
nesreče umrl;
45. "uradna oseba" je oseba, ki je z zakonom pooblaščena za
opravljanje določenih nalog (npr. policisti, vojaški policisti,
občinski redarji, inšpektorji, preiskovalni sodniki, državni
tožilci idr.);
46. "ustavitev" je vsaka prekinitev vožnje za toliko časa, kot
je potrebno, da vstopijo ali izstopijo potniki ali da se naloži
oziroma razloži tovor ali odpravi okvara na vozilu;
47. "ustavljanje" je prehod vozila iz gibanja v mirujoče stanje;
48. "utripalke" so smerne svetilke, ki pomenijo hkratno
delovanje smernih svetilk na desni ali na levi strani motornega
vozila;
49. "varnostne utripalke" pomenijo hkratno delovanje vseh
utripalk (smernih svetilk) na vozilu, ki opozarjajo, da vozilo
trenutno pomeni posebno nevarnost za druge udeležence cestnega
prometa;
50. "vlak" je katero koli železniško tirno vozilo, ki je
konstruirano in namenjeno za vožnjo po železniški progi;
51. "vojaško vozilo" je motorno oziroma priklopno vozilo,
označeno s predpisanimi oznakami slovenske ali tuje vojske;
52. "vožnja" pomeni upravljanje kolesa, kolesa s pomožnim
motorjem, vprežnega vozila ali kakršnega koli motornega vozila;
53. "vožnja mimo" je vožnja mimo drugega udeleženca cestnega
prometa, ki se ne premika, objekta ali ovire na vozišču;
54. "vprežno vozilo" je vozilo, ki ga vleče vprežna žival;
55. "zadnja meglenka" je zadnja svetilka za meglo, ki se
uporablja za to, da se vozilo v gosti megli z zadnje strani prej
opazi;
56. "zapuščeno vozilo" je motorno ali priklopno vozilo,
parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se
uporablja za javni cestni promet ali na drugi javni površini, ki
ni namenjena prometu vozil in nima registrskih tablic ali ni
registrirano več kot 30 dni in ni nerabno ali zavrženo motorno
vozilo, ki mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb,
starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek
po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki;
57. "zasenčeni žaromet" je žaromet s kratkim svetlobnim
pramenom, ki se uporablja za osvetlitev cestišča pred vozilom
brez povzročanja neprijetne zaslepitve ali neugodja nasproti
prihajajočih voznikov in drugih udeležencev cestnega prometa;
58. "zavorna pot" je pot, ki jo vozilo prevozi od začetka
zaviranja do popolne ustavitve;
59. "zimske razmere" so na cesti ali njenem delu takrat, ko se
ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo,
zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica);
60. "zmanjšana vidljivost" pomeni, da je vidna razdalja zaradi
megle, dima, dežja, sneženja ali drugih podobnih okoliščin
krajša od poti ustavljanja pri gibanju z najvišjo dovoljeno
hitrostjo.
(2) Drugi izrazi o vozilih, voznikih, učiteljih vožnje,
spremljevalcih, otrocih, mladoletnikih, cestah, delih ali vrstah
cest imajo v tem zakonu enak pomen, kot ga določajo predpisi o
motornih vozilih, voznikih, postopku o prekršku, javnih cestah,
ter prevozih v cestnem prometu in meroslovju.
(1) Udeleženec cestnega prometa mora ravnati tako, da poteka
promet nemoteno, umirjeno in varno.
(2) Udeleženec cestnega prometa mora ravnati tako, da ne ovira
ali ogroža drugih udeležencev cestnega prometa ali jim ne
povzroča škode.
(3) Udeleženec cestnega prometa sme pričakovati, da bodo vsi
udeleženci cestnega prometa in tisti, ki so dolžni skrbeti za
ceste in prometno ureditev na cestah, ravnali v skladu s
predpisi o pravilih cestnega prometa, voznikih, motornih vozilih
ter s predpisi o cestah.
(4) Kadar so udeleženci cestnega prometa otroci, starejši
ljudje, slepi, invalidi in druge osebe, ki niso v celoti
sposobne za samostojno udeležbo v cestnem prometu, so drugi
udeleženci dolžni nanje posebno paziti in jim pomagati.
(1) Z uporabo vozila se ne sme povzročati čezmernega hrupa
oziroma ropota ali kako drugače onesnažiti okolja.
(2) Iz vozila je prepovedano odmetavati kakršnekoli stvari
(cigaretni ogorki, papir, plastenke itd.).
(3) Ko voznik na cesti vozilo ustavi za več kot tri minute ali
ga parkira, mora takoj ugasniti motor. Ta določba se ne
uporablja za vozila, pri katerih motor poganja naprave za
opravljanje določenih del (vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov,
vozilo za čiščenje kanalov, avtomobilsko dvigalo ipd.).
(4) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega
prometa, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(1) Za varen in nemoten promet na občinskih cestah so odgovorne
občine.
(2) Občine določijo:
1. pogoje in način odstranitve in hrambe vozil, nepravilno
parkiranih in zapuščenih v smislu 19. člena tega zakona;
2. pogoje in način uporabe naprave, s katero se začasno prepreči
odpeljati vozilo (lisice), ki je parkirano na cesti v naselju v
nasprotju s tem zakonom ali s prometno ureditvijo.
(3) Občine določijo višino stroškov, potrebnih za odstranitev in
hrambo nepravilno parkiranega ali zapuščenega vozila iz 1. točke
drugega odstavka tega člena in za priklenitev nepravilno
parkiranega vozila iz 2. točke drugega odstavka tega člena.
(1) Starši, skrbniki ter rejniki so dolžni skrbeti ali izvajati
nadzorstvo nad otrokom ali mladoletnikom, ko je ta udeležen v
cestnem prometu.
(2) Opustitev dolžne skrbi ali nadzorstva iz prejšnjega odstavka
nastopi zlasti tedaj, ko starši, skrbniki oziroma rejniki
omogočijo, dovolijo ali dopustijo, da otrok ali mladoletnik
ravna v nasprotju s predpisi tega zakona.
(3) Z globo 160 eurov se kaznujejo za prekršek starši, skrbniki
oziroma rejniki, katerih otrok ali mladoletnik stori prekršek po
tem zakonu, pa je prekršek posledica opustitve dolžne skrbi ali
nadzorstva nad njim.
(4) V primeru opustitve dolžne skrbi ali nadzorstva nad otrokom
ali mladoletnikom so osebe iz prvega odstavka tega člena dolžne
plačati stroške iz 18., 19. in 36. člena tega zakona.
(1) Če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z
vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za
prekršek lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če
dokaže, da tega prekrška ni storil.
(2) Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim
je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba,
državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za
prekršek njihova odgovorna oseba.
(3) Lastnik, imetnik pravice uporabe vozila oziroma voznik,
kateremu je bilo tako vozilo zaupano za vožnjo, ne sme
omogočiti, dopustiti ali dovoliti vožnjo vozila osebi, ki kaže
znake nezanesljivega ravnanja ali osebi, ki ne sme voziti tega
vozila.
Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter organi in organizacije morajo zagotoviti, da vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz potnikov ali blaga oziroma prevoz oseb ali blaga za lastne potrebe, izpolnjujejo vse predpisane pogoje.
(1) Kdor proda rezervne dele oziroma naprave za vozilo ali
sprejme poškodovano vozilo v popravilo ali opravi prevoz oziroma
vleko poškodovanega vozila, pa ve, da obstaja možnost, da je
bilo vozilo, za katerega se kupuje rezervne dele oziroma naprave
ali je dano v popravilo ali je odvlečeno oziroma odpeljano,
udeleženo v prometni nesreči, v kateri je bil kdo poškodovan ali
je umrl, povzročitelj oziroma povzročiteljica nesreče pa je s
kraja odpeljal, ne da bi pomagal poškodovanim oziroma dal svoje
osebne podatke, ker je bilo to objavljeno v sredstvih javnega
obveščanja, ali je bil o tem obveščen kako drugače, mora to
sporočiti najbližji policijski postaji ali policistu.
(2) Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v
nasprotju z določbo tega člena.
(3) Z globo 2.400 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(1) Minister, pristojen za promet:
- predpiše način namestitve, pritrditve in zavarovanja tovora na
vozilu;
- predpiše pogoje za izdajo parkirne karte, obliko parkirne
karte, njeno veljavnost, način označevanja vozila, postopek in
stroške za njeno izdajo;
- lahko z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih
vrst udeležencev cestnega prometa ali vozil, če je treba
zagotoviti nemoten potek cestnega prometa;
- v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve določi
vozila s prednostjo in vozila za spremstvo, na katerih je
dovoljeno namestiti in uporabljati naprave za dajanje posebnih
svetlobnih in zvočnih znakov, vrste posebnih svetlobnih in
zvočnih znakov ter pogoje in način njihove uporabe;
- predpiše obliko posebnega obrazca za izdajo potrdila o
poklicnih vozniških izkušnjah;
- podrobneje predpiše pogoje za način izvedbe eksperimenta in
vsebino elaborata eksperimentalne prometne ureditve;
- potrjuje elaborate eksperimentalne prometne ureditve.
(2) Minister, pristojen za notranje zadeve:
- predpiše znake, ki jih dajejo policisti in druge pooblaščene
uradne osebe pri urejanju in nadziranju cestnega prometa;
- lahko z odredbo prepove ali omeji promet vseh ali posameznih
vrst udeležencev cestnega prometa ali vozil, če je treba
zagotoviti varnost prometa ali če to zahtevajo razlogi
vzdrževanja javnega reda.
(3) Minister, pristojen za zdravje:
- izda natančnejši predpis o zdravstvenih razlogih, zaradi
katerih osebam ni treba uporabljati varnostnih pasov ter o
obliki in vsebini zdravniškega potrdila;
- določi listo prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali
drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov;
- pooblasti laboratorije za opravljanje analize krvi, urina,
drugih telesnih tekočin in tkiva ter predpiše način in postopek
ustreznih pregledov in analiz;
- v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, predpiše
postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica
prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi v organizmu.
(4) Minister, pristojen za obrambo, v soglasju z ministrom,
pristojnim za promet, podrobneje predpiše izjeme glede prometa
vojaške kolone vozil.
(5) Minister, pristojen za šolstvo, v soglasju z ministrom,
pristojnim za promet, predpiše druge, za varnost pomembne
okoliščine pri prevozu otrok, število spremljevalcev glede na
število otrok v vozilu in njihove naloge pri spremljanju skupine
otrok in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati, ter obrazec
potrdila o izpolnjevanju pogojev za prevoz skupine otrok.
(6) Minister, pristojen za okolje, lahko v soglasju z ministrom,
pristojnim za promet, z odredbo omeji ali prepove promet vseh
ali posameznih udeležencev cestnega prometa ali vozil na
območjih, ki so zaradi varstva okolja varovana s posebnimi
predpisi.
Pooblaščene uradne osebe, ki izvajajo nadzor nad izvrševanjem predpisov, ki urejajo pravila cestnega prometa, voznike, ceste, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa, ter izvajajo pooblastila, določena z mednarodnimi pogodbami, pri nadzoru predpisov, za katere so pooblaščeni, uporabljajo ukrepe, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.
(1) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja policija.
(2) Policisti nadzirajo in urejajo promet na javnih cestah in
nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet,
nadzirajo stanje in prevoznost teh cest, vozila, tovor v in na
vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa, ter
izvajajo pooblastila določena z mednarodnimi pogodbami, s tem
zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega
prometa.
(1) Vojaška policija je pristojna za nadzor in urejanje prometa
vojaških vozil na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki
se uporabljajo za cestni promet, nadzor vozil, tovora v in na
vozilih, voznikov in drugih vojaških udeležencev v cestnem
prometu, če je prekršek storjen z vojaškim vozilom ali ga je
storil pripadnik Slovenske vojske med dejanskim opravljanjem
vojaške službe.
(2) Pooblastila, ki jih imajo policisti po tem zakonu, imajo v
primerih iz prvega odstavka tega člena tudi vojaški policisti.
(3) Če je v prometni nesreči poleg vojaškega vozila ali
pripadnika Slovenske vojske med dejanskim opravljanjem vojaške
službe udeleženo tudi drugo vozilo, ki ni vojaško vozilo ali
udeleženec prometne nesreče, ki ni pripadnik Slovenske vojske,
je za obravnavo prometne nesreče pristojna Policija.
(1) Občinski redarji na cestah v naselju (vključno z
nakategoriziranimi cestami, ki so dane v javno uporabo), na
občinskih cestah zunaj naselja in nekategoriziranih cestah zunaj
naselja, ki se uporabljajo za javni cestni promet, izvajajo
nadzor nad določbami tega zakona:
- 5. člena (varstvo okolja),
- 7. člena (odgovornost staršev, skrbnikov oziroma rejnikov),
- prvega in drugega odstavka 16. člena (listine, ki jih morajo
imeti pri sebi udeleženci cestnega prometa, razen listine o
tovoru in pri opravljanju prevoza skupine otrok, potrdila o
poklicnih vozniških izkušnjah),
- 17. člena (izločitev vozila iz prometa),
- 18. člena (čas trajanja izločitve iz prometa),
- 19. člena (odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega
vozila),
- 27. člena (dolžnost upoštevanja pravil),
- 31. člena (območje umirjenega prometa),
- 32. člena (območje za pešce),
- 33. člena (varnostni pas),
- 34. člena (zaščitna čelada),
- 35. člena (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo
voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje
vozila),
- 37. člena (vožnja z vozilom po cesti),
- 41. člena (vožnja z vozilom na prehodu za pešce),
- 46. člena (najvišje dovoljene hitrosti),
- 47. člena (najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil),
- 61. člena (odpiranje vrat vozila),
- 62. člena (zapustitev vozila),
- 63. člena (označitev ustavljenih vozil),
- 65. člena (ustavitev in parkiranje),
- 67. člena (parkiranje na parkirnem mestu označenem za
invalide),
- 68. člena (območja kratkotrajnega parkiranja),
- 69. člena (izjeme parkiranja na prostoru, kjer to ni
dovoljeno),
- 77. člena (pogoji za nalaganje in razlaganje tovora na cesti),
- 78. člena (pogoji za opravljanje gospodarske vožnje),
- 83. člena (udeležba pešcev v cestnem prometu),
- 84. člena (označitev pešcev),
- petega in šestega odstavka 87. člena (varstva otrok),
- 88. člena, razen nad določbo sedmega in devetega odstavka tega
člena (prevoz oseb),
- 92. člena (jahač, gonič in vodič živali v prometu ter pogoji
za udeležbo živali v cestnem prometu),
- 93. člena (kolesa in kolesa s pomožnim motorjem),
- 94. člena (vožnja voznikov koles z licenco),
- 95. člena (pogoji za udeležbo motornih koles in mopedov v
cestnem prometu),
- 97. člena (pogoji za uporabo posebnih prevoznih sredstev v
cestnem prometu),
- 98. člena (prometna signalizacija),
- 99. člena (svetlobni prometni znaki).
(2) Občinski redarji izvajajo nadzor nad 46. in 47. členom tega
zakona izključno s samodejnimi napravami in sredstvi za nadzor
prometa, s katerimi se prekrški slikovno dokumentirajo, pri tem
pa nimajo pravice ustaviti voznika.
(3) Občinski redarji na cestah v naselju, na občinskih cestah
zunaj naselja in nekategoriziranih cestah zunaj naselja, ki se
uporabljajo za javni cestni promet, urejajo promet, izvajajo
ukrepe, določene s tem in drugimi zakoni, ter ukrepe, določene z
občinskimi predpisi, ki urejajo promet v skladu s tem zakonom.
Cestninski nadzorniki na cestninskih cestah izvajajo nadzor nad
določbami tega zakona:
- prvega, drugega (razen potrdila o poklicnih vozniških
izkušnjah pri opravljanju prevoza skupine otrok) in tretjega
(samo pregled tovora) odstavka 16. člena,
- 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 17. člena,
- 18. člena,
- prvega, drugega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka
27. člena,
- 28. člena,
- 28.a člena,
- tretjega, četrtega in petega odstavka 29. člena,
- 1. in 2. točke tretjega odstavka 101. člena.
(1) Voznik je dolžan imeti pri sebi listino, s katero dokaže, da
sme voziti vozilo v cestnem prometu, veljavno prometno
dovoljenje, listine o tovoru, dovoljenje za vožnjo v času
prepovedi prometa, pri opravljanju prevoza skupine otrok pa tudi
potrdilo o poklicnih vozniških izkušnjah.
(2) Voznik mora pooblaščeni uradni osebi na njeno zahtevo
izročiti na vpogled listine, navedene v prejšnjem odstavku tega
člena.
(3) Voznik mora na zahtevo pooblaščene uradne osebe omogočiti
pregled vozila, opreme, naprav, tovora in pri njem sodelovati.
(4) Če vozilo ali voznik ne izpolnjujeta predpisanih pogojev za
udeležbo v cestnem prometu, mora voznik na podlagi odredbe
pooblaščene uradne osebe poskrbeti za takojšnjo odstranitev
vozila.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
(6) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(1) Pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo in izloči
iz prometa motorno ali priklopno vozilo:
1. ki v zimskih razmerah nima predpisane zimske opreme ali če je
na njem sneg, led, voda ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na
vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali
razlivale z njega ali če stekla vozila ali vzvratna ogledala
niso čista;
2. na katerem je tovor naložen ali pritrjen v nasprotju z
določili tega zakona;
3. ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varstva okolja;
4. ki mu v skladu z veljavnimi predpisi ni dovoljen vstop v
državo;
5. če je motornemu ali priklopnemu vozilu vožnja prepovedana v
skladu z odredbo, ki ureja omejitev prometa na cestah v
Republiki Sloveniji;
6. če je motornemu vozilu prepovedana vožnja zaradi vremenskih
razmer (28.a člen tega zakona);
7. če je motornemu ali priklopnemu vozilu pozimi ali v zimskih
razmerah prepovedana vožnja po določbah 29. člena tega zakona.
(2) Pooblaščena uradna oseba lahko prepove nadaljnjo vožnjo in
izloči iz prometa tudi motorna ali priklopna vozila, ki ne
izpolnjujejo drugih predpisanih pogojev za vožnjo v cestnem
prometu, če bi to lahko vplivalo na varnost prometa.
(3) Pooblaščena uradna oseba prepove nadaljnjo vožnjo motornega
vozila, če voznik ali potnik ne uporablja ali ne uporablja na
predpisan način varnostnega pasu, dokler ga ne uporabi, ali če
otrok, ki se vozi v vozilu, ni zavarovan, kot je to določeno v
določbah tega zakona, ki določajo prevoz oseb. Nadaljnjo vožnjo
pooblaščena uradna oseba prepove tudi, če voznik ali potnik na
kolesu, kolesu s pomožnim motorjem, mopedu, motornem kolesu,
trikolesu, lahkem štirikolesu ali štirikolesu ne uporablja
predpisane zaščitne čelade, kot je to določeno s tem zakonom
oziroma je ne uporablja tako, kot je to predvidel proizvajalec,
dokler je ne uporabi na način, ki ga je predvideval proizvajalec.
(4) Pooblaščena uradna oseba, ki izloči iz prometa vozilo iz
prvega ali drugega odstavka tega člena, lahko odvzame registrske
oziroma preizkusne tablice, skladno z določbami zakona, ki ureja
motorna vozila.
(5) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani
registrskih ali preizkusnih tablic z vozila, se jih odstrani z
neposredno fizično prisilitvijo na voznikove stroške, skladno z
določbami zakona, ki ureja motorna vozila.
(6) Pooblaščena uradna oseba začasno izloči iz prometa tudi
motorna vozila ali skupino vozil, za katerimi je zaradi počasne
vožnje nastala kolona vozil.
(1) Izločitev vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo
razlogi, zaradi katerih je bila odrejena, ali se pridobi
ustrezno dovoljenje.
(2) Lastnik vozila mora odstraniti izločeno vozilo s ceste v
roku 24 ur. Če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške
izvajalec rednega vzdrževanja cest, skladno z določbami zakona,
ki ureja ceste.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali lastnik
vozila, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega
člena.
(4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo drugega
odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 80
eurov. Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna
oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti,
ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.
(1) Pooblaščena uradna oseba odredi odstranitev oziroma odvoz
vozila, ki je parkirano v nasprotju s tem zakonom (nepravilno
parkirano vozilo), če onemogoča drugemu udeležencu cestnega
prometa varno nadaljevanje poti tako, da je pri izogibanju temu
vozilu on ali kdo drug ogrožen ali bi glede na okoliščine lahko
bil ogrožen, ali ovira druge udeležence cestnega prometa v
smislu 1., 4., 16., 17., 18. ali 19. točke četrtega odstavka 65.
člena tega zakona ali predstavlja oviro na cesti kot to določa
zakon, ki ureja ceste.
(2) V primeru, da pooblaščena uradna oseba najde zapuščeno
vozilo, namesti nanj pisno odredbo, s katero se naloži
odstranitev vozila najkasneje v treh dneh od dneva izdaje
odredbe.
(3) Če zapuščeno vozilo ni odstranjeno v roku iz prejšnjega
odstavka, ga odstrani pristojni izvajalec rednega vzdrževanja
cest. Po treh mesecih se lahko zapuščeno vozilo uniči ali proda.
(4) Odstranitev vozila iz prvega ali tretjega odstavka tega
člena se opravi na stroške lastnika vozila.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje lastnik zapuščenega vozila, ki
vozila ne odstrani, kljub temu, da je bila odrejena odstranitev
v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(1) Če pooblaščena uradna oseba ugotovi, da vleka vozila ni v
skladu s predpisi, prepove nadaljnjo vleko, dokler
pomanjkljivosti niso odpravljene.
(2) Izjemoma lahko pooblaščena uradna oseba dovoli nadaljnjo
vleko do najbližjega kraja, kjer je mogoče vozilo popraviti ali
odpraviti napake pri vleki.
Če policist ugotovi, da v cestnem prometu vozi vozilo oseba, ki nima pravice voziti takega vozila ali za katero iz upravičenih razlogov meni, da ni sposobna voziti takega vozila, ji mora prepovedati nadaljnjo vožnjo.
(1) Poleg primerov iz 107. člena tega zakona prepove policist
vozniku nadaljevanje vožnje in mu začasno odvzame vozniško
dovoljenje še v naslednjih primerih:
1. če voznik stori prekršek, za katerega je predpisano tolikšno
število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje
veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe
vozniškega dovoljenja;
2. če je zaradi telesnega ali duševnega stanja zmanjšana
voznikova sposobnost za vožnjo;
3. če voznik ne uporablja pripomočkov, ki so vpisani v njegovem
vozniškem dovoljenju;
4. če voznik vozi vozilo v nasprotju z omejitvami, ki so vpisane
v njegovo vozniško dovoljenje;
5. če voznik prekorači dovoljeni čas trajanja vožnje ali ne
izkoristi predpisanega počitka;
6. če je vozniško dovoljenje neveljavno.
(2) Vozniško dovoljenje, ki je bilo odvzeto zaradi vožnje pod
vplivom alkohola, za prekršek pa ni predpisan redni sodni
postopek, se vrne vozniku po preteku 24 ur od odvzema.
(3) Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi
razloga, navedenega v 1. točki prvega odstavka tega člena, se
vrne po postopku o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja,
določenem v zakonu, ki ureja postopek o prekršku.
(4) Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi
razlogov, navedenih v 2. do 5. točke prvega odstavka tega člena,
se vrne vozniku, ko prenehajo razlogi za odvzem.
(5) Vozniško dovoljenje, ki je bilo začasno odvzeto zaradi
razloga navedenega v 6. točki prvega odstavka tega člena, se
pošlje upravni enoti, na območju katere ima imetnik vozniškega
dovoljenja stalno oziroma začasno prebivališče. Če tega v
Republiki Sloveniji nima, se pošlje upravni enoti, na območju
katere je imel imetnik vozniškega dovoljenja zadnje prijavljeno
stalno oziroma začasno prebivališče.
(6) Če imetnik vozniškega dovoljenja ne prevzame začasno
odvzetega vozniškega dovoljenja v treh dneh od dne, ko so
prenehali razlogi za odvzem, se ga pošlje upravni enoti, na
območju katere ima imetnik vozniškega dovoljenja stalno oziroma
začasno prebivališče. Če tega v Republiki Sloveniji nima, se
pošlje upravni enoti, na območju katere je imel imetnik
vozniškega dovoljenja zadnje prijavljeno stalno oziroma začasno
prebivališče.
(7) Voznik, kateremu je bila prepovedana nadaljnja vožnja po
prvem odstavku tega člena, mora poskrbeti, da se vozilo odstrani
na primeren prostor. Če tega ne stori do zaključka postopka na
kraju prekrška ali roka, ki ga z ustno odredbo določi policist,
ga na stroške voznika odstrani pristojni izvajalec rednega
vzdrževanja ceste.
(1) Policist zaseže vozniku motorno vozilo, s katerim je bil
zaloten pri storitvi hujšega prekrška in je izpolnjen eden od
naslednjih pogojev:
1. če je bil storilec kot voznik motornega vozila v zadnjih dveh
letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekršek:
- prekoračitve dovoljene hitrosti v območju za pešce ali v
območju umirjenega prometa za več kot 20 km/h,
- prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti v naselju za več kot
30 km/h,
- prekoračitve dovoljene hitrosti na cesti zunaj naselja za več
kot 40 km/h,
- prekoračitve dovoljene hitrosti na avtocesti ali hitri cesti
za več kot 50 km/h,
- vožnje pod vplivom alkohola,
- vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in
drugih psihoaktivnih snovi ali
- odklonitve odrejenega preverjanja psihofizičnega stanja;
2. če se storilcu izvršuje kazen oziroma sankcija prepovedi
vožnje motornega vozila;
3. če je storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, se mu
izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali
sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma
prepoved uporabe vozniškega dovoljenja;
4. če je storilec kljub prepovedi nadaljnje vožnje vožnjo
nadaljeval ali ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila
prepovedana nadaljnja vožnja;
5. vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil
tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo
ali skupina vozil, ki jo vozi.
(2) Zaseženo motorno vozilo je treba takoj oddati sodišču, ki je
pristojno za postopek o prekršku, lahko pa se do izdaje sodbe o
prekršku hrani pri policiji.
(3) Ob zasegu vozila policija odvzame registrske tablice vozila
in jih pošlje upravni enoti, kjer ima lastnik vozila
prebivališče ali sedež. Upravna enota podatek o zasegu vozila
vnese v evidenco registriranih vozil, ob vrnitvi vozila lastniku
pa ta vpis izbriše.
(4) Za hujši prekršek se šteje prekršek, za katerega je
predpisana stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v
cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega
vozila. Za hujši prekršek se šteje tudi vožnja brez veljavnega
vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste oziroma tistih
kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki ga vozi
voznik v času prekrška, vožnja vozila v času izvrševanja
prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved
uporabe vozniškega dovoljenja.
(1) Policist pridrži voznika motornega vozila:
1. pri katerem je bilo s sredstvi ali napravami za ugotavljanje
alkohola ugotovljeno, da ima v organizmu več kot 1,10 grama
alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v
litru izdihanega zraka,
2. ki odkloni preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje
alkohola ali strokovni pregled,
3. ki oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v
izdihanem zraku in mu policist odredi preizkus z merilnikom
alkohola v izdihanem zraku, pri katerem se ugotovi najmanj
vrednost iz 1. točke tega odstavka, ali ki oporeka rezultatu
preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, pri katerem
se ugotovi najmanj vrednost iz 1. točke tega odstavka in mu
policist odredi strokovni pregled,
4. pri katerem je bila s preizkusom z napravo ali s sredstvom za
hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih
zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ugotovljena
prisotnost teh snovi, ali je bil na podlagi predpisanega
postopka za prepoznavo znakov oziroma simptomov prepoznan znak
ali simptom, ki je posledica teh snovi v organizmu, in so bili
pri zdravniškem pregledu zaznani znaki motenj, ki lahko
povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu,
5. ki je odklonil sodelovanje pri preizkusu z napravo ali s
sredstvom za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v
organizmu, ali pri predpisanem postopku za prepoznavo znakov
oziroma simptomov, ki so posledica teh snovi v organizmu, ali če
preizkusa ali postopka ni bilo mogoče opraviti zaradi drugega
razloga in so bili pri zdravniškem pregledu zaznani znaki
motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, ali
6. ki zaradi zdravstvenega stanja ali zaradi drugega, s tem
povezanega objektivnega vzroka ne more opraviti preizkusa
alkoholiziranosti ali preizkusa ne opravi po navodilih
proizvajalca in so bili pri zdravniškem pregledu zaznani znaki
motenj, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se policist lahko
odloči, da pridržanja ne odredi, če je mogoče na drug ustrezen
način preprečiti udeležbo voznika motornega vozila v cestnem
prometu, pri čemer policist upošteva med postopkom ugotovljene
objektivne in subjektivne okoliščine, zlasti ravnanje voznika
motornega vozila med postopkom in ugotovljeno količino alkohola.
Za ustrezen način preprečitve udeležbe voznika motornega vozila v
cestnem prometu se šteje:
1. če se vozniku motornega vozila ob izpolnjevanju pogojev iz
23. člena tega zakona začasno zaseže vozilo,
2. če je kraj postopka neposredno pred objektom, v katerem
voznik motornega vozila dejansko biva in če voznik motornega
vozila to dejstvo verjetno izkaže in če je iz okoliščin mogoče
sklepati, da je tja namenjen in da ne bo nadaljeval z vožnjo, ali
3. če je zagotovljen prevoz voznika motornega vozila na naslov,
na katerem dejansko biva.
(3) Pridržanje voznika motornega vozila iz tega člena traja
največ 12 ur, vendar ne manj kot 6 ur, pri čemer se upošteva
ravnanje voznika motornega vozila v času pridržanja in
ugotovljena količina alkohola.
(4) Pridržanje v primerih iz prvega odstavka tega člena policist
odredi, ko zaključi zapisnik za ugotavljanje psihofizičnega
stanja voznika motornega vozila. V čas pridržanja se šteje tudi
čas trajanja policijskega postopka do odreditve pridržanja.
(5) Za postopek pridržanja ter pravice pridržane osebe se
uporabljajo določbe zakona, ki ureja postopek o prekršku.
(1) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, vojaška
policija, občinska redarstva, upravna enota, državno tožilstvo,
sodišče, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa
in ministrstvo, pristojno za promet, imajo v zvezi s svojim
delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih
vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil,
podatke o vozilih, prekrških, prometnih nesrečah in kaznivih
dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih
sankcijah, kaznih in ukrepih.
(2) Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, lastnikih motornih
in priklopnih vozil in vozilih, ki jih potrebujejo v zvezi s
svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov,
izdanih na njegovi podlagi, imajo pravico pridobiti in
uporabljati tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo
javna pooblastila oziroma izvajajo pooblastila po tem zakonu.
Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj imajo v zvezi s svojim
delom pravico pridobivati in uporabljati tudi organizacije, ki so
z javnim razpisom izbrane za izdelavo in personalizacijo
vozniških dovoljenj.
(3) Organi in organizacije, ki zbirajo podatke, potrebne za
izvajanje tega zakona, morajo brezplačno poslati te podatke
organom in organizacijam iz prvega in drugega odstavka tega
člena.
(4) Osebni podatki, ki se vodijo v evidencah in registrih, ki so
vzpostavljeni v skladu s tem zakonom, se vodijo zaradi obdelave
podatkov, pomembnih za izvajanje tega zakona, za vozila, voznike
in varnost v cestnem prometu. Vodijo se tudi zaradi njihovega
pošiljanja organom in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojim
delom te podatke pravico pridobiti.
Imetniku vozniškega dovoljenja, ki je voznik začetnik, se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel ali presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu.
(1) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po prometnih
pravilih, razen:
1. če je drugače določeno s prometno signalizacijo;
2. če drugače odredi policist ali vojaški policist;
3. če v skladu s pooblastili drugače odredi občinski redar,
inšpektor ali druga pooblaščena uradna oseba.
(2) Znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo pooblaščene uradne
osebe, razveljavijo prometna pravila in prometno signalizacijo.
(3) Na cesti se lahko za določeno obdobje, ki ne sme biti krajše
od treh mesecev in daljše od enega leta, določi prometna
ureditev, ki dovoli, omeji ali obveže udeležence cestnega
prometa k ravnanju, ki je lahko v nasprotju s prometnimi
pravili, določenimi s tem zakonom (eksperiment). Eksperimentalna
prometna ureditev mora biti označena s predpisano prometno
signalizacijo na način, ki omogoča vsem udeležencem cestnega
prometa nedvoumno in varno udeležbo v cestnem prometu.
(4) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po ukazih
oziroma odredbah pooblaščenih uradnih oseb, pri opravljanju
nadzorstva nad določbami tega zakona.
(5) Ukazi oziroma odredbe, razen tistih, za katere je predpisana
pisna oblika, se dajejo ustno.
(6) Voznik in potniki ne smejo izstopiti iz oziroma z vozila v
času izvajanja uradnega postopka, dokler jim pooblaščena uradna
oseba tega ne dovoli.
(7) Pooblaščena uradna oseba lahko odreja vozniku in potnikom
tudi druge ukrepe za zagotovitev varnosti oziroma nemotenega
poteka postopka.
(8) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega
prometa, ki ne ravna po znaku ali ukazu oziroma odredbi
pooblaščene uradne osebe, ali ki ne upošteva prometne
signalizacije, ki označuje eksperimentalno prometno ureditev,
ali oseba, ki ravna v nasprotju z določbo šestega odstavka tega
člena.
(9) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
ravna po predpisanem znaku, s katerim ga pooblaščena uradna
oseba ustavlja ali ne upošteva njene odredbe o prepovedi
nadaljnje vožnje, ali ki ne upošteva svetlobne prometne
signalizacije, ki označuje eksperimentalno prometno ureditev.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(10) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki pooblaščeni uradni osebi ne omogoči
izvedbo postopka ter ukrepov, določenih v tem zakonu.
(1) V Republiki Sloveniji se sme z odredbo omejiti oziroma
prepovedati promet udeležencev cestnega prometa ali vozil zaradi
zagotavljanja varnosti ali nemotenega poteka cestnega prometa,
vzdrževanja javnega reda ali varovanja okolja.
(2) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega
prometa, razen voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z
odredbo o omejitvi ali prepovedi prometa.
(3) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ne ravna v skladu z odredbo o omejitvi in prepovedi
prometa.
(4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, katerega voznik ravna v nasprotju z odredbo
o omejitvi ali prepovedi prometa, njihova odgovorna oseba pa z
globo 120 eurov.
(1) Voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje
vremenske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen
promet na določenem delu ceste.
(2) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena in je zaradi tega
oviran ali onemogočen promet drugih vozil. Vozniku motornega
vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, katerega voznik ravna v nasprotju z določbo
prvega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo
120 eurov. Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne
skupnosti, katerega voznik ravna v nasprotju z določbo prvega
odstavka tega člena.
(1) Od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti
motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko
opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih
razmerah.
(2) Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme
biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na
vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali
razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo
biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost.
(3) Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo
moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na
cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.
(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani
vozila, odredi odstranitev pooblaščena uradna oseba. Odstranitev
vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega
vzdrževanja ceste.
(5) Voznik mora upoštevati prometno signalizacijo, ki označuje
zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet
na določenem delu ceste.
(6) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi
ali v zimskih razmerah motornega ali priklopnega vozila v
cestnem prometu nima opremljenega s predpisano zimsko opremo,
ali ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno
uporabo snežnih verig.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
očisti motornega ali priklopnega vozila v skladu z določbo
drugega odstavka tega člena.
(8) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi
ali v zimskih razmerah ne upošteva prometne signalizacije, ki
označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen
promet na določenem delu ceste.
(9) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki pozimi
ali v zimskih razmerah ravna v nasprotju s tretjim ali petim
odstavkom tega člena in je zaradi tega oviran ali onemogočen
promet drugih vozil. Vozniku se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(10) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, katerega voznik pozimi ali v zimskih
razmerah ravna v nasprotju z določbami prvega, tretjega ali
petega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo
120 eurov. Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek tudi
odgovorna oseba državnega organa ali samoupravne lokalne
skupnosti, katerega voznik pozimi ali v zimskih razmerah ravna v
nasprotju z določbami prvega, tretjega ali petega odstavka tega
člena.
(1) Na avtocesto ali hitro cesto, lahko zapeljejo in vozijo po
njej le vozniki motornih vozil in skupin vozil, ki po
deklaraciji proizvajalca dosegajo hitrost, večjo od 60 km/h.
(2) V promet na avtocesti in hitri cesti se sme voznik vključiti
in izključiti le na označenih priključkih.
(3) Vozila, ki že vozijo po smernem vozišču avtoceste in hitre
ceste, imajo prednost pred vozili, ki se vključujejo v promet na
tej cesti.
(4) Voznik, ki se z motornim vozilom vključuje v promet na
avtocesti in hitri cesti, mora voziti po pospeševalnem pasu in
se z ustrezno hitrostjo vključiti v promet, pri tem ne sme
ovirati ali ogrožati vozil, ki vozijo po njej.
(5) Voznik, ki se izključuje iz prometa na avtocesti in hitri
cesti, se mora z vozilom pravočasno pomakniti na desni prometni
pas in brez zmanjševanja hitrosti zapeljati na začetek
zaviralnega pasu.
(6) Na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi
pasovi za vožnjo v eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem
vozišču, namenjenemu vožnji v nasprotni smeri.
(7) Na avtocesti in hitri cesti z dvema ali več prometnimi
pasovi za vožnjo v eno smer morajo motorna vozila voziti po
skrajnem desnem prometnem pasu, ki ni zaseden z vozili v koloni.
(8) Na avtocesti in hitri cesti, ki ima tri ali več prometnih
pasov za promet vozil v eni smeri, smejo vozniki tovornih vozil,
katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, in vozniki vozil
in skupin vozil, daljših od 7 m, voziti le po dveh prometnih
pasovih, ki sta na desni strani smernega vozišča. Vozniki
tovornih vozil smejo prehitevati na avtocestah in hitrih cestah
le na delih, kjer to ni prepovedano s prometno signalizacijo.
(9) Pri vožnji ponoči s kratkimi žarometi po avtocesti in hitri
cesti, ki ima dva ali več prometnih pasov za vožnjo v eno smer,
hitrosti ni treba prilagoditi vidni razdalji, če:
- so dobro vidne pozicijske svetilke spredaj vozečega vozila;
- je rob vozišča oziroma robnega ali odstavnega pasu označen z
odsevniki za označevanje poteka ceste;
- so pričakovane ovire pravočasno vidne tudi brez uporabe dolgih
žarometov.
(10) Na vozišču avtoceste in hitre ceste je prepovedano
obračanje, vzvratna vožnja, ustavitev ali parkiranje.
(11) Na odstavnem pasu ali odstavni niši je prepovedana vožnja,
parkiranje ali ustavitev, razen ustavitev v sili in ustavitev
zaradi nudenja potrebne pomoči. Voznik vozila, ki je ustavil v
sili, mora poskrbeti, da se vozilo takoj odstrani. Če tega ne
stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega
vzdrževanja cest, skladno z določbami zakona, ki ureja ceste.
(12) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je vožnja na
odstavnem pasu kljub označeni robni črti dovoljena, če je to
označeno s predpisano spremenljivo prometno signalizacijo.
(13) Na odstavnem pasu ali odstavni niši lahko vozijo in
ustavijo vozila:
1. nujne medicinske pomoči, gasilska vozila in vozila zaščite in
reševanja pri izvajanju intervencijskih nalog,
2. izvajalca rednega vzdrževanja avtoceste pri pregledu in
vzdrževanju ceste ter pri izločanju vozil,
3. upravljavca cestninskih cest, ki jih pri izvajanju nadzora
uporabljajo cestninski nadzorniki,
4. policije in vojaške policije pri nadzoru in urejanju cestnega
prometa in
5. inšpektorjev pri opravljanju inšpekcijskega nadzora.
Pri tem morajo biti vsa navedena vozila označena s predpisanimi
svetlobnimi znaki oziroma s pomičnimi signalnimi ali zapornimi
tablami.
(14) V primeru zastoja prometa morajo vozniki pustiti med
kolonama vozil, ustavljenima na prometnih pasovih, ki sta
najbližje levemu robu smernega vozišča, dovolj prostora za
vožnjo intervencijskih vozil.
(15) Pešci ne smejo stopiti na avtocesto in hitro cesto ali
hoditi po njej.
(16) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:
1. policiste in vojaške policiste pri opravljanju uradnih nalog;
2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene
v ogled;
3. zdravstvene delavce, gasilce in druge osebe, ki nudijo in
zagotavljajo potrebno pomoč;
4. inšpektorje, pristojne za nadzor cest in druge pooblaščene
delavce, kadar nadzirajo stanje cest, ter upravljavce
cestninskih cest, kadar izvajajo nadzor;
5. delavce, ki delajo na označenem gradbišču na avtocesti in
hitri cesti;
6. delavce izvajalca rednega vzdrževanja cest in cestninske
blagajnike pri opravljanju delovnih nalog;
7. izvajalce izrednega prevoza, ki zaradi okvare obstane na
avtocesti, pri označevanju ovire ali pomagajo pri prehodih preko
cestninskih postaj ali gradbišč ter
8. voznika ali potnika vozila, ustavljenega v sili na odstavnem
pasu.
(17) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali pešec,
ki ravna v nasprotju z določbo prvega, sedmega ali petnajstega
odstavka tega člena.
(18) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo četrtega, petega, trinajstega ali
štirinajstega odstavka tega člena.
(19) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo drugega, osmega, desetega ali enajstega
odstavka tega člena.
(20) Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek voznik,
ki vozi vozilo na avtocesti in hitri cesti v nasprotju z določbo
šestega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče
tudi 18 kazenskih točk.
(1) V območju umirjenega prometa imajo pešci prednost pred
drugimi udeleženci cestnega prometa.
(2) Vozniki morajo v območju umirjenega prometa voziti posebno
previdno, še zlasti pa morajo biti pozorni na otroke, ki jim je
dovoljena igra v tem območju.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, če ravna v nasprotju z določbo
prvega ali drugega odstavka tega člena.
(4) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki v območju umirjenega prometa ravna v nasprotju z
določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.
(1) V območjih za pešce je dovoljen tudi promet uporabnikov
posebnih prevoznih sredstev in kolesarjev oziroma kolesark (v
nadaljnjem besedilu: kolesarjev), vendar le tako, da ne ogrožajo
pešcev.
(2) V območju za pešce smejo zaradi opravljanja dejavnosti
zapeljati vozila nujne medicinske pomoči, gasilska vozila,
vozila zaščite in reševanja, vozila policije, vozila vojaške
policije, vozila, s katerimi se opravljajo naloge občinskega
redarstva, vozila, ki se uporabljajo za vzdrževanje cest in
vozila za zbiranje in odvoz odpadkov in vozila, ki jih vozijo
vozniki iz prvega odstavka 69. člena tega zakona. Druga vozila
smejo zapeljati v območje za pešce le, če je to dovoljeno s
predpisano prometno signalizacijo.
(3) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki v
območju za pešce ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega
odstavka tega člena.
(1) Med vožnjo morajo biti osebe v motornem vozilu na vseh
sedežih, kjer so vgrajeni varnostni pasovi, pripete na način, ki
ga je predvidel proizvajalec vozila glede na konstrukcijo
zadrževalnega sistema.
(2) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za avtobuse
mestnega potniškega prometa in za avtobuse, ki imajo stojišča,
na katerih osebe stojijo.
(3) Varnostnega pasu ni treba uporabljati osebi iz prvega
odstavka tega člena, ki z veljavnim zdravniškim potrdilom
dokaže, da pasu zaradi zdravstvenih razlogov ne more uporabljati.
(4) Varnostnega pasu ni treba uporabljati osebam na zadnjih
sedežih v vozilih policije in vojaške policije, če uporaba
varnostnega pasu onemogoča izvajanje uradnih nalog.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali potnik,
ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
(1) Voznik in potnik na mopedu, lahkem štirikolesu, motornem
kolesu, trikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine mora med
vožnjo nositi na glavi ustrezno pripeto homologirano zaščitno
motoristično čelado.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka zaščitne čelade ni
treba uporabljati vozniku in potniku na vozilu z vgrajenim
zadrževalnim sistemom, ki izpolnjuje pogoje, predpisane s
posebnim predpisom, kadar uporabljata v vozilo vgrajeni
zadrževalni sistem.
(3) Otrok mora imeti med vožnjo kolesa ustrezno pripeto zaščitno
kolesarsko čelado. Enako velja tudi takrat, kadar se vozi na
kolesu kot potnik.
(4) Jahač mora imeti med ježo na glavi zaščitno čelado.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek:
1. voznik ali potnik na mopedu, lahkem štirikolesu, motornem
kolesu, trikolesu in štirikolesu brez zaprte kabine, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena,
2. jahač, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega
člena,
3. starš, skrbnik, rejnik ali spremljevalec otroka, kadar otrok
med vožnjo kolesa kot voznik, jahač ali potnik ne uporablja
zaščitne čelade.
(1) Voznik in učitelj vožnje med vožnjo ne sme uporabljati
opreme ali naprav na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali
vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila (maska,
slušalke, telefon itd.).
(2) Voznik med vožnjo ne sme poslušati radia ali drugih zvočnih
naprav s takšno glasnostjo, ki mu onemogoča normalno slušno
zaznavanje v cestnem prometu.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena sme voznik, razen
kandidat za voznika, ki ga učitelj vožnje uči vožnje motornega
vozila, kandidat za voznika, ki vozi osebni avtomobil, v
spremstvu spremljevalca, učitelj vožnje ter spremljevalec, med
vožnjo telefonirati, vendar le ob uporabi naprave za prostoročno
telefoniranje. Pri opravljanju nalog, potrebnih za reševanje
življenja ali premoženja, preprečitev ali odpravo velike
materialne škode, preprečitev ali odpravo onesnaženja okolja in
nalog policije ter vojaške policije, je med vožnjo dovoljena
uporaba radijske postaje.
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, učitelj
vožnje motornega vozila ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju
z določbami tega člena.
(1) Udeleženci cestnega prometa ne smejo uporabljati in tudi ne
imeti pri sebi ali v vozilu ali na njem naprav, s katerimi bi
lahko otežili, motili ali preprečili delovanje merilnih ali
drugih naprav ali tehničnih sredstev (npr. motilec radijskega
signala, …), ki jih uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru
cestnega prometa.
(2) Naprav, s katerimi bi lahko otežili, motili ali preprečili
delovanje merilnih ali drugih naprav ali tehničnih sredstev, ki
jih uporabljajo pooblaščeni organi pri nadzoru cestnega prometa,
ni dovoljeno vgraditi oziroma namestiti v ali na vozilo.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se ne
uporabljajo za vojaška vozila.
(4) Naprava iz prvega odstavka, ki jo udeleženec cestnega
prometa uporablja ali jo ima pri sebi ali v vozilu ali na njem,
se odvzame. Če voznik ne odstrani naprave z vozila ali iz njega,
se jo odstrani z neposredno fizično prisilitvijo na njegove
stroške.
(5) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega
prometa, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega
člena.
(6) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo drugega
odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba ter druga fizična
oseba pa z globo 120 eurov.
(1) Voznik mora voziti po cesti ali delu ceste, ki je namenjen
prometu tiste vrste vozil, ki ji pripada njegovo vozilo.
(2) Voznik mora voziti po desnem smernem vozišču oziroma desni
kolesarski stezi oziroma desnem kolesarskem pasu na pločniku
glede na dovoljeno smer vožnje. Na dvosmerni kolesarski stezi
mora voziti po desni strani steze.
(3) Na smernem vozišču brez označenih prometnih pasov morajo
voziti vozniki po desni strani smernega vozišča na takšni
oddaljenosti od njegovega roba, da poteka promet varno in
neovirano.
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(1) Na smernem vozišču z dvema ali več označenimi prometnimi
pasovi mora voznik voziti po sredini prometnega pasu.
(2) Na smernem vozišču iz prejšnjega odstavka mora voznik voziti
po desnem prometnem pasu. Če ima smerno vozišče tri prometne
pasove, je dovoljena vožnja po desnih dveh prometnih pasovih,
levi pa je namenjen prehitevanju.
(3) Na cesti z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v eno
smer v naselju sme voziti voznik motornega vozila, katerega
največja dovoljena masa ne presega 7,5 t, ki lahko brez oviranja
sledi prometnemu toku, tudi po prometnem pasu, ki ni ob desnem
robu smernega vozišča.
(4) Kadar se na cesti iz prejšnjega odstavka promet zgosti
toliko, da vozila zasedajo vse prometne pasove na smernem
vozišču in se premikajo s hitrostjo, ki jo pogojujejo pred njimi
vozeča vozila, ni dovoljeno zapeljati z enega na drugi prometni
pas, razen zaradi razvrščanja pred križiščem ali ustavitve
vozila.
(5) Če je na smernem vozišču iz prvega odstavka tega člena na
enem od prometnih pasov onemogočen promet vozil zaradi ovire ali
se pas konča, so vozniki, ki vozijo po sosednjem prometnem pasu
dolžni omogočiti vključevanje na ta prometni pas tako, da vozijo
s primerno hitrostjo in na takšni razdalji do vozila pred seboj,
da se lahko izmenoma vključi v promet še po eno vozilo (v
nadaljnjem besedilu: sistem zadrge).
(6) Na cesti, ki ima dva ali več označenih prometnih pasov za
vožnjo v eno smer, ni dovoljeno voziti po smernem vozišču,
namenjenem vožnji v nasprotni smeri.
(7) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega, drugega, četrtega ali petega
odstavka tega člena.
(8) Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek voznik,
ki ravna v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.
(1) Za premike organiziranih kolon vozil ali posameznih vozil,
ki jih zaradi vzdrževanja javnega reda izvaja policija, ne
veljajo določbe tega zakona o hitrosti vozil v organizirani
koloni, načinu prevoza in številu oseb, ki se smejo prevažati na
tovornih vozilih, in o izrednih prevozih.
(2) Za premike organizirane kolone vojaških vozil ali posameznih
vojaških vozil, ki se izvajajo zaradi obrambnih potreb ali
mednarodnih obveznosti države, ne veljajo določbe tega zakona o
hitrosti vozil v organizirani koloni, svetlobni opremi na
vozilu, načinu prevoza in številu oseb, ki se smejo prevažati na
tovornih vozilih, in o izrednih prevozih.
(3) Spremljevalna vojaška vozila spremljajo kolono iz prejšnjega
odstavka na začetku in na koncu kolone, pri tem pa morajo
uporabljati svetlobne znake iz 103. člena tega zakona. Pri
spremljanju kolone vojaških vozil smejo vojaški policisti
urejati promet vozil.
(1) Na prehodu ceste čez železniško progo ima vlak prednost pred
vsemi udeleženci cestnega prometa.
(2) Udeleženec cestnega prometa se mora ustaviti pred prehodom
čez železniško progo:
1. ko svetlobni znaki naznanjajo prihod vlaka oziroma da se bodo
zapornice ali polzapornice začele spuščati;
2. ko se zapornice ali polzapornice spuščajo ali so že spuščene;
3. ko ustavlja promet pooblaščeni železniški delavec s
predpisanim znakom;
4. na nezavarovanem prehodu pa tudi, ko se prehodu približuje
vlak, čeprav udeleženec cestnega prometa na to ni posebej
opozorjen. Progo sme prečkati šele, ko se prepriča, da se
prehodu ne približuje vlak.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega
prometa, razen voznika motornega vozila, ki ravna v nasprotju z
določbo drugega odstavka tega člena.
(4) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(1) Na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s
svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja pooblaščena uradna
oseba, morajo vozniki in drugi udeleženci cestnega prometa
omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali
stopajo nanj.
(2) Določba prejšnjega odstavka tega člena se uporablja tudi na
prehodu za pešce na kolesarski stezi ali drugi prometni površini.
(3) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo
prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(1) Preden zapelje na drug prometni pas in pred vsako drugo
spremembo smeri vožnje ali premikom vozila, se mora voznik s
pogledi v vzvratna ogledala in preko ramena, da premosti mrtvi
kot ali kako drugače prepričati, da to lahko stori brez
nevarnosti za druge udeležence cestnega prometa ali premoženje.
(2) Pri spremembi smeri vožnje mora voznik svojo namero
pravočasno in nedvoumno nakazati z utripalkami. Voznik vozila,
ki nima utripalk, nakaže namero z vodoravno odročeno roko.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(4) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(1) Vzvratna vožnja je dovoljena le na kratki razdalji. Voznik
vozi vzvratno po desni strani desnega smernega vozišča glede na
položaj vozila. Kadar vozi vzvratno, mora voznik ustaviti
vozilo, ko mu pripelje nasproti po istem smernem vozišču drugo
vozilo.
(2) Med vzvratno vožnjo morajo biti na vozilu vklopljene
varnostne utripalke. Pri vzvratnem parkiranju in vzvratnem
obračanju mora voznik vklopiti utripalke.
(3) Vzvratna vožnja je prepovedana, kadar bi voznik s tako
vožnjo lahko ogrozil drugega udeleženca cestnega prometa ali
premoženje, zlasti pa na nepreglednem ali zoženem delu ceste, na
delu ceste, kjer je prepovedana ustavitev, na prehodu ceste čez
železniško progo, v predoru, galeriji ali na mostu, ob zmanjšani
vidljivosti ali pri prehajanju z neprednostne na prednostno
cesto.
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.
(5) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke.
(1) Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu,
mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo
pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna
razdalja) oziroma na razdalji, določeni s prometnim znakom.
(2) Varnostna razdalja mora ne glede na vozne razmere omogočati,
da:
- lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči
trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali
ustavi,
- se lahko voznik, ki prehiteva, varno vrne na izhodiščni
prometni pas.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se ob dobrih prometnih
razmerah, kadar se oblikuje kolona, ki vozi z zmanjšano
hitrostjo, varnostna razdalja lahko zmanjša, vendar ne sme biti
manjša od razdalje, ki jo vozilo pri hitrosti, s kakršno vozi,
prevozi v eni sekundi (minimalna varnostna razdalja).
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(5) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ravna v nasprotju z določbami prvega, drugega ali
tretjega odstavka tega člena.
(6) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ne vozi na varnostni razdalji, določeni s prometnim
znakom. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske
točke.
(1) Voznik mora hitrost in način vožnje prilagoditi poteku,
tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča,
preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram,
stanju vozila in tovora ter svojim vozniškim sposobnostim tako,
da ves čas vožnje obvladuje vozilo oziroma, da ga lahko ustavi
pred oviro, ki jo, glede na okoliščine, lahko pričakuje.
(2) Voznik, ki se približuje križišču, prehodu ceste čez
železniško progo, prehodu za pešce, kolesarski stezi, prehodu za
kolesarje ali drugi prometni površini, mora voziti posebno
previdno. Voziti sme s takšno hitrostjo, da lahko varno ustavi
in pusti mimo vozila in druge udeležence cestnega prometa, ki
imajo na križišču prednost, da lahko varno ustavi pred prehodom
za pešce, pred prehodom ceste čez železniško progo oziroma, da
lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce
in kolesarje.
(3) Prepovedano je sunkovito speljevanje, zaviranje ali
ustavljanje, razen v nevarnosti. Voznik dvoslednega vozila mora
voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti vozila, zlasti ne sme
izpuščati krmila ali se voziti po dveh kolesih. Voznik
enoslednega vozila mora voziti tako, da ne zmanjšuje stabilnosti
vozila, zlasti ne sme izpuščati krmila ali se voziti po enem
kolesu.
(4) Voznik ne sme brez upravičenega razloga voziti tako počasi,
da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu. Voznik vozila,
ki vozi na čelu kolone z nižjo hitrostjo od največje dovoljene
hitrosti in od hitrosti prometnega toka vozil na smernem
vozišču, za katerim se nabere kolona vozil, se mora, če ga
kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju
umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil mimo.
(5) Ob zmanjšani vidljivosti, manjši od 50 metrov, morajo
vozniki motornih vozil, ki prevažajo nevarno blago, in vozniki
motornih vozil, s katerimi se opravlja izredni prevoz, razen
izrednih prevozov, ki se opravljajo zaradi zagotavljanja
prevoznosti cest (pluženje in posipanje), zmanjšati hitrost
tako, da je izključeno vsako ogrožanje in ustaviti na najbližjem
parkirnem prostoru ter poskrbeti za varnost vozila in tovora.
Enako velja v primeru, če je cesta spolzka zaradi snega, ledu
ali drugih razlogov, ter v primeru, če je zaradi vetra ali
drugih okoliščin zmanjšana stabilnost vozila.
(6) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki:
1. ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega
člena,
2. izpušča krmilo ali vozi vozilo po enem kolesu,
3. ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena.
(7) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega ali petega
odstavka tega člena.
(8) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki razen v nevarnosti sunkovito speljuje, zavira ali
ustavlja.
(9) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki izpušča krmilo ali vozi enosledno vozilo po enem ali
dvosledno vozilo po dveh kolesih. Vozniku motornega vozila se
izreče tudi 3 kazenske točke.
(10) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenskih točk.
(1) Najvišja dovoljena hitrost vozila je:
1. na cestah v naselju 50 km/h;
2. v območju omejene hitrosti 30 km/h;
3. v območju umirjenega prometa in v območju za pešce 10 km/h.
(2) Na posameznih cestah v naselju ali njihovih delih je
največja dovoljena hitrost za vozila lahko največ 70 km/h, če
varnost prometa in predpisani prometnotehnični elementi to
omogočajo in je to določeno s predpisanim prometnim znakom.
(3) Na cesti zunaj naselij je najvišja dovoljena hitrost za
vozila:
1. na avtocestah 130 km/h;
2. na hitrih cestah 110 km/h;
3. na vseh ostalih cestah 90 km/h.
(4) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim
znakom dovoljeno hitrost v območju za pešce, v območju
umirjenega prometa ali v območju omejene hitrosti, se kaznuje:
1. z globo 40 eurov, če prekorači hitrost do vključno 5 km/h;
2. z globo 80 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost nad 5 do
vključno 10 km/h;
3. z globo 300 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost nad 10 do
vključno 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3
kazenske točke;
4. z globo 1.000 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost nad 20 do
vključno 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5
kazenskih točk;
5. z globo 1.200 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več
kot 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18
kazenskih točk.
(5) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim
znakom omejeno hitrost na cesti v naselju, se kaznuje:
1. z globo 40 eurov, če prekorači hitrost do vključno 5 km/h;
2. z globo 80 eurov, če prekorači hitrost nad 5 do vključno 10
km/h;
3. z globo 250 eurov, če prekorači hitrost za več kot 10 do
vključno 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3
kazenske točke;
4. z globo 500 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot
20 do vključno 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi
5 kazenskih točk.
5. z globo 1.000 eurov če prekorači dovoljeno hitrost za več kot
30 do 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9
kazenskih točk.
6. z globo 1.200 eurov če prekorači dovoljeno hitrost za več kot
50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih
točk.
(6) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim
znakom omejeno hitrost na cesti zunaj naselja, razen na
avtocesti ali hitri cesti, ki ima fizično ločeni smerni vozišči
z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali
odstavnimi nišami, se kaznuje:
1. z globo 40 eurov, če prekorači hitrost do vključno 10 km/h;
2. z globo 80 eurov, če prekorači hitrost nad 10 do vključno 20
km/h;
3. z globo 160 eurov, če prekorači hitrost nad 20 do vključno 30
km/h;
4. z globo 250 eurov, če prekorači hitrost za več kot 30 do
vključno 40 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3
kazenske točke.
5. z globo 500 eurov, če prekorači hitrost za več kot 40 do
vključno 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5
kazenskih točk.
6. z globo 1.200 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več
kot 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18
kazenskih točk.
(7) Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom, ali prometnim
znakom omejeno hitrost na avtocesti ali hitri cesti, ki ima
fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima
pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje:
1. z globo 40 eurov, če prekorači hitrost do vključno 10 km/h;
2. z globo 80 eurov, če prekorači hitrost nad 10 do vključno
30km/h;
3. z globo 160 eurov, če prekorači hitrost nad 30 do vključno 40
km/h;
4. z globo 250 eurov, če prekorači hitrost nad 40 do vključno 50
km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke;
5. z globo 500 eurov, če prekorači hitrost nad 50 do vključno 60
km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;
6. z globo 1.200 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost nad 60
km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk.
(1) Na cestah je hitrost vožnje omejena za naslednja vozila:
1. 100 km/h:
- za motorna vozila z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5 t,
ki vlečejo priklopno vozilo.
2. 80 km/h:
- za motorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t in za
takšna vozila, ki vlečejo lahki ali bivalni priklopnik;
- za avtobuse in avtobuse s priklopnim vozilom za prtljago,
razen zgibnih avtobusov.
3. 70 km/h:
- za motorna vozila, z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t, ki
vlečejo priklopno vozilo, ki ni lahki ali bivalni priklopnik;
- za zgibne avtobuse.
4. 60 km/h:
- za avtobuse na cestah zunaj naselja, v katerih potniki med
vožnjo stojijo;
- za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo na
avtocesti in hitri cesti.
5. 50 km/h:
- za avtobuse na cestah v naselju, v katerih potniki med vožnjo
stojijo in za avtobuse mestnega potniškega prometa;
- za tovorna vozila, na katerih se v tovornem prostoru prevažajo
potniki;
- za vozila, ki imajo na kolesih nameščene verige za sneg;
- za motorna vozila, ki vlečejo pokvarjeno motorno vozilo, razen
na avtocesti in hitri cesti;
- za vsa vozila, kadar je vidljivost manjša od 50 m.
6. 20 km/h:
- za motorna vozila, na katerih se vozijo potniki na stojiščih
ali sedežih, prigrajenih na zunanji strani vozila;
- za cestni turistični vlak.
(2) Avtobusi, tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa
presega 3,5 t, priklopna vozila, razen lahkih in bivalnih
priklopnikov, morajo imeti na vidnem mestu na zadnji levi strani
označbo največje dovoljene hitrosti, ki je predpisana za to
vrsto vozil. Dodatno morajo biti s takšno označbo označena
motorna vozila in skupine vozil, ki smejo voziti na avtocestah
in hitrih cestah, s hitrostjo 80, 90 oziroma 100 km/h. Ta
označba je po obliki in barvi enaka prometnemu znaku za omejitev
hitrosti, njen premer pa je najmanj 20 cm.
(3) Voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena,
se kaznuje za prekršek z globo:
1. 40 eurov, če prekorači hitrost do vključno 10 km/h;
2. 120 eurov, če prekorači hitrost nad 10 km/h do vključno 20
km/h;
3. 300 eurov, če prekorači hitrost za več kot 20 km/h.
(4) Voznik avtobusa, tovornega vozila, katerega največja
dovoljena masa presega 3,5 t, traktorja in priklopnega vozila,
razen lahkega priklopnika in bivalnega priklopnika, ki na vidnem
mestu nima predpisane označbe za to vrsto vozil v skladu z
drugim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek z globo 40
eurov.
(1) Na avtocestah in hitrih cestah, ki imajo fizično ločeni
smerni vozišči z najmanj dvema prometnima pasovoma, je hitrost
vožnje omejena na:
1. 80 km/h:
- za zgibne avtobuse in za motorna vozila s priklopnimi vozili,
razen za motorna vozila z največjo dovoljeno maso do vključno
3,5 t, ki vlečejo priklopno vozilo;
2. 90 km/h:
- za tovorna vozila brez priklopnih vozil, katerih največja
dovoljena masa presega 3,5 t, če imajo to vpisano v prometnem
dovoljenju oziroma s potrdilom (certifikatom), s katerim
pristojni organ ali pooblaščena organizacija države, v kateri je
vozilo registrirano, dovoljuje za to vozilo vožnjo s takšno
hitrostjo;
3. 100 km/h:
- za avtobuse brez priklopnih vozil, razen zgibnih avtobusov, če
imajo to vpisano v prometnem dovoljenju oziroma s potrdilom
(certifikatom), s katerim pristojni organ ali pooblaščena
organizacija države, v kateri je vozilo registrirano, dovoljuje
za to vozilo vožnjo s takšno hitrostjo.
- za motorna vozila z največjo dovoljeno maso do vključno 3,5
t, ki vlečejo priklopno vozilo.
(2) Voznik, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se
kaznuje za prekršek z globo:
1. 40 eurov, če prekorači hitrost do vključno 10 km/h;
2. 120 eurov, če prekorači hitrost nad 10 km/h do vključno 20
km/h;
3. 200 eurov, če prekorači hitrost za več kot 20 km/h.
Omejitve hitrosti določene s prometnimi pravili ter omejitve
hitrosti, izražene s postavljenimi prometnimi znaki, ne veljajo
za vozila:
1. policije, opremljena s posebnimi napravami za ugotavljanje
hitrosti, kadar policisti z njimi nadzirajo hitrost vozil v
cestnem prometu,
2. policije, Slovenske obveščevalno varnostne agencije in
Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, kadar
policisti, uradne osebe agencije ali Obveščevalno varnostne
službe z njimi na podlagi dovoljenja državnega tožilca,
preiskovalnega sodnika, direktorja Slovenske
obveščevalno-varnostne agencije ali ministra, pristojnega za
obrambo, izvajajo prikrita preiskovalna dejanja iz svoje
pristojnosti po zakonu, ki ureja naloge, pristojnosti in
pooblastila policije ali po zakonu, ki ureja kazenski postopek
oziroma posebne oblike pridobivanja podatkov po zakonu, ki ureja
delovanje Slovenske obveščevalno-varnostne agencije ali po
zakonu, ki ureja delovanje Obveščevalno varnostne službe
Ministrstva za obrambo.
Vozniki teh vozil morajo voziti na tak način in s takšno
hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo
drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.
(1) Prehitevanje vozil je dovoljeno le po levi strani.
(2) Po desni je dovoljeno prehiteti le:
1. vozilo, ki zavija levo, če je voznik tega vozila dal
predpisan znak in je zavzel na vozišču tak položaj, da se da
zanesljivo sklepati, da bo zavil levo, in če je na njegovi desni
strani dovolj prostora za prehitevanje;
2. vozilo, ki vozi na cesti v naselju, s smernim voziščem z
dvema ali več prometnimi pasovi, po prometnem pasu, ki ni
skrajno desni;
3. vozilo, ki vozi na ploščadi z več prometnimi pasovi, v katero
se razširi smerno vozišče pred cestninsko postajo, na kateri je
hitrost omejena na največ 60 km/h.
(3) Prehitevanje po desni strani ni dovoljeno na avtocesti in
hitri cesti, razen na ploščadi iz 3. točke drugega odstavka tega
člena.
(4) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(1) Voznik sme začeti prehitevati le, če ima na cesti dovolj
prostora. S prehitevanjem ne sme ovirati udeleženca cestnega
prometa, ki ga prehiteva.
(2) Pred prehitevanjem vozila, ki vozi pred njim po istem
prometnem pasu, mora dati voznik predpisan znak, nato pa ga na
primerni bočni razdalji prehiteti. Prehiteti mora brez
oklevanja, po končanem prehitevanju pa se mora, razen na smernem
vozišču z dvema ali več prometnimi pasovi čim prej vrniti na
izhodiščni prometni pas.
(3) Na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma sme
voznik, ki je prehitel vozilo in želi prehiteti še drugo vozilo
ali drugega udeleženca cestnega prometa, ostati na prometnem
pasu, po katerem je prehiteval prvo vozilo, če s tem ne ovira
hitrejših vozil, ki se mu približujejo od zadaj.
(4) Voznik prehitevanega vozila ne sme povečevati hitrosti. Po
potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu
vozišča in s svojim ravnanjem omogočiti vozniku, ki prehiteva
čimprejšnjo zaključitev prehitevanja.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki pred
prehitevanjem ne da predpisanega znaka iz drugega odstavka tega
člena.
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami prvega, drugega ali tretjega odstavka tega
člena, razen voznika iz prejšnjega odstavka tega člena.
(7) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami četrtega odstavka tega člena.
(1) Voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega
vozila:
1. če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati ali dal
predpisan znak, da bo začel prehitevati;
2. če je voznik, ki vozi pred njim, že dal znak, da bo prehitel
vozilo pred seboj ali zavil v levo, ali se je razvrstil za
zavijanje v levo, razen kadar ga prehiteva v skladu z drugim
odstavkom 50. člena tega zakona;
3. pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne
vidne razdalje, razen na smernem vozišču z najmanj dvema
prometnima pasovoma;
4. v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi
svojo predorsko cev;
5. po odstavnem pasu;
6. če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na smerno
vozišče oziroma na prometni pas, po katerem je vozil pred
prehitevanjem;
7. če smerno vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto
v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje;¸
8. ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na
katerem ali ob katerem so pešci;
9. ob zmanjšani vidljivosti, razen na smernem vozišču z najmanj
dvema prometnima pasovoma;
10. vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo
zaradi gostote prometa ali drugih razmer v prometu;
11. ko se približuje mestu, kjer se izvaja delo na cesti, na
katerega je opozorjen s predpisano prometno signalizacijo;
12. na križišču, razen vozilo, ki zavija levo v skladu z 50.
členom tega zakona, vozilo, ki vozi po prednostni cesti in
vozilo, ki pri zeleni luči vozi preko križišča, na katerem je
promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki;
13. na prehodu ceste čez železniško progo.
(2) V primerih iz 12. in 13. točke prejšnjega odstavka je
dovoljeno prehiteti enosledno vozilo.
(3) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami 1., 2., 10., 11., 12. ali 13. točke prvega
odstavka tega člena.
(4) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami 5., 6. ali 9. točke prvega odstavka tega
člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske
točke.
(5) Z globo 700 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami 3., 4., 7. ali 8. točke prvega odstavka
tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih
točk.
(1) Voznik, ki pelje mimo udeleženca cestnega prometa, vozila,
objekta ali ovire na vozišču, sme to storiti po levi ali desni
strani, če ima dovolj prostora. Pri tem ne sme ovirati
udeležencev cestnega prometa, ki vozijo oziroma prihajajo z
nasprotne smeri.
(2) Če voznik svojo namero, da bo zavil levo, nakaže s
predpisanim znakom in se postavi v takšen položaj, iz katerega
se da nedvoumno sklepati, da bo zavil na levo, smejo drugi
vozniki voziti mimo le po njegovi desni, če je na cesti dovolj
prostora.
(3) Vožnja mimo kolone vozil, ustavljene na smernem vozišču, je
prepovedana, če se voznik po vožnji mimo ne bi mogel varno in
brez oviranja vrniti na smerno vozišče za vožnjo v smeri, v
kateri vozi, ali nadaljevati vožnje po prometnem pasu, po
katerem vozi.
(4) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka na smernem vozišču
dovolj prostora, lahko voznik enoslednega vozila s primerno
hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali
kolone vozil po desni strani, razen, kadar so se vozila v koloni
ustavila pred križiščem.
(5) Vožnja mimo vozila, ustavljenega pred prehodom za pešce, na
katerem je ali na katerega stopa pešec, je prepovedana.
(6) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(7) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ravna v nasprotju z določbo prvega, drugega ali
tretjega odstavka tega člena.
(8) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ravna v nasprotju z določbo petega odstavka tega
člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 7 kazenskih točk.
(1) Obračanje vozila v cestnem prometu je prepovedano:
1. na ozkih ali nepreglednih delih cest;
2. na mostovih, viaduktih, predorih in drugih nevarnih delih
cest;
3. ob gostem prometu vozil;
4. ob zmanjšani vidljivosti.
(2) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo
prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka tega
člena.
(1) Pri srečanju mora voznik zagotoviti na svoji levi strani
zadostno bočno razdaljo med svojim vozilom in udeležencem
cestnega prometa, s katerim se srečuje, če je treba, pa se tudi
umakniti na desno stran vozišča, zmanjšati hitrost ali ustaviti.
(2) Na križišču se srečuje voznik, ki zavija levo, z vozilom, ki
prihaja z nasprotne smeri in tudi zavija levo tako, da ga pusti
mimo na svoji desni strani.
(3) Na ozki cesti, zoženem delu ceste ali cesti z velikim
vzdolžnim nagibom (npr: gorske ceste), kjer je srečanje oteženo,
mora ustaviti vozilo in po potrebi zapeljati vzvratno ter
omogočiti varno srečanje voznik, ki to lažje stori.
(4) Na cesti z velikim vzdolžnim nagibom ustavi praviloma tisti,
ki vozi navzdol, razen kadar je tistemu, ki vozi navkreber,
zaradi prometnih okoliščin to lažje storiti.
(5) Kadar mora na cesti iz prejšnjega odstavka pri srečanju eno
od vozil zapeljati vzvratno, mora to storiti voznik vozila, ki
se srečuje:
1. z vozilom, ki vleče priklopno vozilo;
2. z avtobusom.
(6) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(1) Voznik mora pri vključevanju v cestni promet ali v promet na
prednostno cesto pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem
pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa
vozila, katerih smer vožnje seka:
1. kadar se vključuje v promet na prednostni cesti s ceste, ki
je s predpisano prometno signalizacijo označena kot neprednostna;
2. kadar se vključuje z nekategorizirane ceste v promet na javni
cesti;
3. kadar se vključuje v promet na cesti s parkirnega prostora, s
pločnika ali z druge površine, ki ni cesta.
(2) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbo
tega člena.
(3) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke.
(1) Ko se približuje križišču, se mora voznik na zadostni
razdalji pred križiščem razvrstiti:
1. za zavijanje v levo - na levo stran smernega vozišča ali na
prometni pas za zavijanje v levo;
2. za vožnjo naravnost - na desno stran smernega vozišča ali na
prometni pas za vožnjo naravnost;
3. za zavijanje v desno - na desno stran smernega vozišča ali na
prometni pas za zavijanje v desno;
4. kot je določeno s prometno signalizacijo, če je razvrščanje
urejeno na tak način.
(2) Voznik ne sme zapeljati na križišče, če bi zaradi gostote
prometa, ovire ali drugega vzroka obstal na križišču in oviral
ali onemogočil promet vozil z leve ali desne.
(3) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(1) Na križišču ima prednost vozilo, ki prihaja z desne strani
(desno pravilo), razen če je s prometno signalizacijo določeno
drugače.
(2) Voznik, ki na križišču zavija levo, mora pustiti mimo
vozila, ki prihajajo z nasprotne smeri in vozijo naravnost ali
zavijajo desno in so na istem prednostnem nivoju (pravilo
srečanja).
(3) Voznik, ki zavija na križišču desno, mora pustiti mimo
vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali
kolesarski stezi, ki jo prečka.
(4) Voznik, ki zavija desno, mora dati prednost tudi avtobusom
in drugim vozilom, ki vozijo po označenem prometnem pasu za
vozila javnega prevoza potnikov, ki je desno od prometnega pasu,
po katerem vozi.
(5) Voznik, ki na križišču zavija, mora dati prednost pešcem, ki
prečkajo vozišče, na katero namerava zaviti. Ko voznik pri
zavijanju prečka dvosmerno kolesarsko stezo, mora pustiti mimo
vsa vozila, ki vozijo po tej stezi.
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(7) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke.
(1) Voznik, ki zavija na križišču levo, zapelje do sredine
križišča, razen če s prometno signalizacijo ni določeno drugače
ali če tega ne dopušča promet z nasprotne smeri.
(2) Na križišču, razen na nekaterih krožnih, je menjava
prometnega pasu prepovedana.
(3) Voznik, ki na križišču zavija na smerno vozišče z dvema ali
več prometnimi pasovi, sme zapeljati na kateregakoli od teh
pasov, razen če istočasno zavija na isto smerno vozišče tudi
voznik, ki prihaja iz nasprotne smeri. V takem primeru zapelje
voznik, ki zavija levo, na levi prometni pas, voznik, ki zavija
desno, pa na desni prometni pas tega smernega vozišča. Avtobusno
postajališče, zgrajeno neposredno za križiščem, ni desni
prometni pas v smislu te določbe.
(4) Na križišču, kjer prednostna cesta zavija desno in je potek
prednostne ceste označen s predpisano prometno signalizacijo, je
vozilom na kolesarski stezi in kolesarskem pasu na pločniku, ki
sta speljana naravnost na vozišče odvzeta prednost.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(1) Voznik na krožnem križišču ima prednost pred voznikom, ki se
vključuje na to križišče.
(2) Voznik, ki zapelje na krožno križišče, katerega vozišče ima
dva ali več prometnih pasov, se razvrsti na notranji prometni
pas in na ta način omogoči vključitev v promet na križišču tudi
drugim voznikom, razen če zapušča križišče na najbližjem izvozu
ali mu prometna ureditev ali prometna situacija tega ne
dovoljuje ali mu je zaradi lastnosti križišča (npr. krožna
križišča z majhnim premerom) ali lastnosti motornega vozila
(npr. tovorno vozilo s priklopnikom) to oteženo.
(3) Pri vključevanju na krožno križišče po smernem vozišču, ki
ima dva prometna pasova, se vozilo na desnem prometnem pasu
razvrsti na zunanji prometni pas, vozilo na levem prometnem pasu
pa na notranji prometni pas vozišča krožnega križišča.
(4) Preden zapusti krožno križišče iz prejšnjega odstavka, se
mora voznik razvrstiti na zunanji prometni pas, razen na izvozu,
na katerem je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno
zavijanje desno tudi z notranjega prometnega pasu. V primerih,
ko razvrščanje iz notranjega na zunanji pas zaradi gostote
prometa ni mogoče, je voznik dolžan opraviti najmanj eno
kroženje oziroma toliko kroženj, kolikor je potrebnih za
razvrstitev.
(5) Na krožnem križišču je prepovedano ustavljanje, razen
ustavljanja zaradi omogočanja prečkanja pešcev pri izvozu s
križišča.
(6) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(1) Med vožnjo morajo biti vrata vozila zaprta.
(2) Na ustavljenem ali parkiranem vozilu ni dovoljeno odpreti
vrat, če bi se s tem oviralo ali ogrozilo drugega udeleženca
cestnega prometa.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali potnik,
ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(1) Voznik, ki zapusti vozilo, mora ukreniti vse potrebno, da se
vozilo ne more samo premakniti in vozilo zavarovati pred
neupravičeno uporabo.
(2) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo tega člena.
(1) Če dvosledno vozilo obstane zaradi okvare, prometne nesreče
ali drugega vzroka na cesti in zato predstavlja nevarnost za
druge udeležence cestnega prometa, mora voznik takoj vklopiti
varnostne utripalke. Na nevarnih oziroma nepreglednih delih
ceste ali če vozilo nima naprave za vklop varnostnih utripalk
ali ta ne deluje, mora voznik postaviti varnostni trikotnik.
(2) Ustavljeno skupino vozil, razen motornega vozila z lahkim
ali bivalnim priklopnikom, kolono vozil ali vozilo, ki prevaža
nevarno blago, je treba označiti z dvema varnostnima
trikotnikoma.
(3) Varnostni trikotnik je treba postaviti ob desni rob vozišča:
- tako, da ga vozniki, ki prihajajo od zadaj, pravočasno in
zlahka opazijo;
- na takšni razdalji od vozila, da ima voznik, ki prihaja od
zadaj in vozi s predpisano hitrostjo, dovolj časa, da varno
ustavi vozilo ali zapelje mimo ustavljenega vozila.
Dva trikotnika se postavita vzporedno eden poleg drugega tako,
da sta oddaljena eden od drugega za dolžino stranice.
(4) Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti je treba vozilo iz prvega
odstavka tega člena osvetliti v skladu s sedmim odstavkom 71.
člena tega zakona. Če zaradi tehničnega stanja vozila to ni
mogoče ali če vozilo kljub temu ni vidno na potrebni razdalji,
je treba ustavljeno vozilo označiti z rumeno utripajočo
svetilko, baklo ali na drug primeren način.
(5) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(1) Voznik mora nemudoma obvestiti center za obveščanje ali
policijo, če vozilo obstane na železniški progi in ga voznik ne
more odstraniti takoj.
(2) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo tega člena.
(1) Ustavitev ali parkiranje na vozišču je dovoljeno le na desni
strani vozišča v smeri vožnje. Če so na desni strani vozišča
tirnice, je dovoljena ustavitev ali parkiranje na levi strani
vozišča. Na enosmerni cesti je dovoljena ustavitev ali
parkiranje na obeh straneh smernega vozišča.
(2) Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti
vzporedno z robom vozišča in sme biti oddaljeno od roba največ
30 cm, razen če je drugače določeno s predpisano prometno
signalizacijo. Parkiranje v drugi vrsti, ob parkiranih vozilih,
je prepovedano.
(3) Če so parkirna mesta označena s predpisanimi označbami na
vozišču ali na drugi prometni površini, je dovoljena ustavitev
ali parkiranje le v skladu s temi označbami.
(4) Ustavitev in parkiranje je prepovedano:
1. na prehodu za pešce, stezi za pešce, pločniku ali v območju za
pešce. Če je s predpisano prometno signalizacijo dovoljeno
parkiranje na pločniku, mora biti za pešce zagotovljen najmanj
1,60 m širok del pločnika, ki ne sme mejiti na vozišče;
2. na prehodu za kolesarje;
3. na razdalji manj kot 5 m pred prehodom za pešce ali
kolesarje. Če so na vozišču pred prehodom označena parkirna
mesta, mora biti prepoved iz te točke označena s predpisano
označbo na vozišču;
4. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pešpoti ali kolesarskem
pasu;
5. na prehodu ceste čez železniško progo in na razdalji manj kot
15 m od najbližje železniške tirnice;
6. na križišču in na razdalji manj kot 15 m od najbližjega roba
prečnega vozišča pred križiščem, razen če je drugače določeno s
predpisano prometno signalizacijo;
7. v predoru, galeriji in podvozu, ter na viaduktu, mostu in
nadvozu;
8. na zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki
je rezervirana za avtobuse ali avtotaksi vozila. Zaradi vstopa
ali izstopa potnika je dovoljena ustavitev na postajališču, ki
je zunaj vozišča, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov v
cestnem prometu. Na postajališčih zunaj vozišča lahko ustavljajo
in parkirajo policisti in občinski redarji pri opravljanju svojih
nalog, če s tem ni oviran javni prevoz potnikov v cestnem
prometu.
9. na ozkem ali nepreglednem delu ceste (v ovinku, pod vrhom
klanca ipd.);
10. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim
oziroma parkiranim vozilom in neprekinjeno ločilno črto ali
usmerjevalnim poljem na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali
kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m;
11. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeni
prometni znak;
12. na vozišču v naselju, kjer poteka dvosmerni promet in
ločilne črte niso vrisane;
13. na vozišču ceste zunaj naselja;
14. na smernem vozišču ceste v naselju z dvema ali več
prometnimi pasovi;
15. na vseh prometnih površinah, ki niso namenjene prometu vozil
ali niso namenjene prometu tovrstnih vozil (npr. cestno telo,
cestni otok, odstavni ločilni in robni pas, bankina itd.);
16. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo
vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali onemogočilo dovoz
na dvorišče stavbe, do garaže, skladiščnega prostora ali drugega
podobnega objekta ali do zasebnega zemljišča. Dovoz na dvorišče,
v objekt ali k objektu, pred katerim je prepovedana ustavitev
ali parkiranje, mora biti na vhodu označen s predpisano prometno
signalizacijo, če pa so na vozišču pri vhodu označena parkirna
mesta, pa tudi s predpisano označbo na vozišču;
17. na označenem parkirnem prostoru za invalide, razen za osebe
iz prvega odstavka 66. člena tega zakona;
18. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom;
19. nad priključkom za vodovodno omrežje (hidrant). Prepoved iz
te točke mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo;
20. v območju umirjenega prometa, razen kjer je izrecno
dovoljeno s predpisano prometno signalizacijo;
21. kjer je to v nasprotju z omejitvami, prepovedmi in
obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami prvega, drugega, tretjega odstavka tega
člena ali z 2., 3., 5., 6., 8., 10., 11., 12., 13., 14., 15. ali
20. točko četrtega odstavka tega člena.
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo 1., 4., 7., 9., 16., 17., 18., 19. ali 21.
točko četrtega odstavka tega člena.
(1) Parkirno karto se lahko izda naslednjim upravičencem:
1. osebam, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti
spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60%
telesno okvaro;
2. osebam z multiplo sklerozo;
3. osebam z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z ocenjeno
najmanj 30% telesno okvaro;
4. težko duševno prizadetim osebam, ki jim je zaradi tega
priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno
prizadetih oseb;
5. osebam, ki imajo najmanj 90% telesno okvaro zaradi izgube
vida;
6. mladoletnim osebam, ki so težko telesno ali duševno prizadete
oziroma so zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih
okončin ali medenice ovirane pri gibanju ter
7. zdravstvenim službam, socialnim službam in invalidskim
organizacijam, katerih delavci obiskujejo oskrbovance na domu
zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo
zdravje in življenje.
(2) Parkirno karto izda na zahtevo upravičenca upravna enota, na
območju katere ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče
oziroma sedež.
(3) Ministrstvo, pristojno za promet, vodi evidenco izdanih
parkirnih kart, upravne enote pa vnašajo podatke v evidenco.
(4) Evidenca izdanih parkirnih kart vsebuje naslednje osebne in
druge podatke, ki se vodijo zaradi njihovega pošiljanja organom
in organizacijam, ki imajo v zvezi s svojimi nalogami,
določenimi z zakonom, te podatke pravico obdelovati ter zaradi
izvajanja tega zakona:
- zaporedno številko vpisa,
- osebno ime, EMŠO upravičenca oziroma naziv upravičenca,
- stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež upravičenca,
- serijska številka parkirne karte,
- datum izdaje,
- številka odločbe oziroma številka potrdila izbranega osebnega
zdravnika.
(5) Parkirna karta, izdana v eni od držav članic Evropske unije,
velja tudi v Republiki Sloveniji.
(1) Vozilo, parkirano na označenem parkirnem mestu za invalida,
mora biti označeno z veljavno parkirno karto.
(2) Parkirno karto sme poleg upravičenca uporabljati
spremljevalec, ki vozi in spremlja osebo, ki je imetnik parkirne
karte in sama ne vozi motornega vozila.
(3) Upravičenci iz prvega odstavka 66. člena tega zakona lahko
parkirajo tudi na parkirnem mestu, ki ni označeno za invalide. V
kolikor parkirajo na takšnem mestu in želijo uveljavljati
pravice, ki jim jih daje izdana parkirna karta, morajo vozilo
obvezno označiti z veljavno parkirno karto.
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek imetnik parkirne
karte, ali spremljevalec, ki vozi in spremlja imetnika parkirne
karte, ki vozila, parkiranega na označenem parkirnem mestu za
invalide, nima označenega z veljavno parkirno karto.
(5) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki
neupravičeno uporabi parkirno karto. Pooblaščena uradna oseba
odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo
pošlje upravni enoti, ki jo je izdala. O odvzemu pooblaščena
uradna oseba izda potrdilo.
(1) Na določenih cestah ali delih ceste se lahko parkiranje
časovno omeji (območja kratkotrajnega parkiranja) tako, da sme
trajati največ dve uri.
(2) Na območju kratkotrajnega parkiranja mora voznik označiti
čas prihoda na vidnem mestu v vozilu. Po izteku dovoljenega časa
mora voznik vozilo odpeljati.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.
(1) Zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci
invalidskih organizacij smejo ob obiskih oskrbovancev (bolnikov,
ostarelih, onemoglih in invalidov) na domu zaradi nujnih in
neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in
življenje, za največ dve uri parkirati vozila na krajih, kjer to
sicer ni dovoljeno, če tako parkirano vozilo ne ogroža ali ovira
drugih udeležencev cestnega prometa. Na način iz prejšnjega
stavka lahko parkirajo tudi osebe iz prvega odstavka 66. člena
tega zakona.
(2) Policisti smejo pri opravljanju nujnih nalog policije za
nujno potreben čas parkirati vozilo tudi na mestih, kjer je to
prepovedano s prometnim pravilom ali postavljeno prometno
signalizacijo.
(3) Kadar upravičenec iz prvega odstavka tega člena parkira
vozilo na pločniku, mora pustiti prost najmanj 1,60 m širok del
pločnika za pešce, ki ne sme mejiti na vozišče.
(4) Z globo 40 eurov se kaznujejo za prekršek zdravstveni
delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih
organizacij ter osebe iz tretjega odstavka tega člena, ki
parkirajo vozilo v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom tega
člena.
(1) Zvočne in svetlobne opozorilne znake sme voznik uporabiti
le, kadar je ogrožen on sam ali kdo drug in pri prehitevanju
zunaj naselja. Pri prehitevanju vprežnih vozil ali jahačev in
pri prehitevanju v naselju, sme opozarjati le s svetlobnimi
opozorilnimi znaki. Pri dajanju svetlobnih opozorilnih znakov
mora voznik paziti, da ne zaslepi drugega voznika.
(2) Voznik mora vklopiti varnostne utripalke na vozilu:
1. pri vstopanju otrok v avtobus ali drugo motorno vozilo, s
katerim se opravlja prevoz skupine otrok, in izstopanju iz njega;
2. ko je treba opozoriti druge udeležence cestnega prometa na
nevarnost na cesti, zlasti če je zadnji v ustavljeni ali počasi
vozeči koloni vozil na cesti zunaj naselja ali če dohiti vozilo,
ki vozi s hitrostjo, ki je za več kot polovico nižja od največje
dovoljene hitrosti na cesti ali delu ceste;
3. kadar vozi vozilo, katerega hitrost vozila je za več kot
polovico nižja od največje dovoljene hitrosti na cesti ali delu
ceste.
(3) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega odstavka ali 1. ali 2. točke drugega
odstavka tega člena.
(4) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo 3. točke drugega odstavka tega člena.
(1) Voznik motornega vozila ali skupine vozil mora voziti v
cestnem prometu s prižganimi dnevnimi svetilkami ali zasenčenimi
žarometi.
(2) Ponoči uporablja voznik iz prejšnjega odstavka praviloma
dolge žaromete, ki jih mora pravočasno zasenčiti, ko mu prihaja
nasproti drugo vozilo, skupina pešcev ali vlak, če vodi cesta ob
železniški progi, ali če je spredaj vozeče vozilo tako blizu, da
bi dolgi snop svetlobe motil voznika. Ob zasenčenju žarometov je
treba prilagoditi hitrost vozila dolžini osvetljenega dela
ceste. Vožnja samo s pozicijskimi svetilkami v cestnem prometu
ni dovoljena.
(3) Na cesti, osvetljeni s cestno razsvetljavo, ki zagotavlja
dobro vidnost, in v predoru ni dovoljeno uporabljati dolgih
žarometov.
(4) Ob zmanjšani vidljivosti se praviloma uporablja zasenčene
žaromete ali meglenke ali kombinacijo teh žarometov. Uporaba
meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 m ali
kadar meglenke delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov.
Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim vozi
na majhni razdalji drugo vozilo (npr. v koloni vozil).
(5) Žarometi, svetilke in odsevniki na vozilu med vožnjo ne
smejo biti zakriti ali umazani.
(6) Voznik iz prvega odstavka tega člena mora voziti podnevi s
prižganimi dnevnimi svetilkami. Kot dnevne svetilke se lahko
uporabljajo tudi zasenčeni žarometi, katerih svetilnost je v
takem primeru lahko zmanjšana za največ 25%. Dnevne svetilke ali
zasenčeni žarometi, ki se uporabljajo kot dnevne svetilke, so
lahko prižgane, ne da bi bile sočasno prižgane pozicijske
svetilke.
(7) Na vozišču ustavljeno ali parkirano vozilo mora biti ponoči
in ob zmanjšani vidljivosti osvetljeno s pozicijskimi
svetilkami. V naselju zadostuje, da je vozilo osvetljeno s
pozicijskimi svetilkami na tisti strani vozila, ki je obrnjena
proti sredini ceste. Označitev vozila s pozicijskimi svetilkami
ni potrebna na cesti, na kateri cestna razsvetljava zagotavlja
dobro vidnost vozila ali če je vozilo ustavljeno ali parkirano
na označenem parkirnem prostoru.
(8) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo četrtega, petega, šestega ali sedmega
odstavka tega člena.
(9) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(1) Žaromet za osvetljevanje okolice vozila sme biti prižgan le
pri opravljanju dela in ne sme slepiti ali kako drugače motiti
udeležencev cestnega prometa.
(2) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo tega člena.
(1) Gonič, vodič živali ali črede in jahač mora poskrbeti, da je
žival ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti v cestnem prometu
označena s svetilko, čreda pa spredaj in zadaj z najmanj po eno
svetilko. Svetilke morajo oddajati belo svetlobo in morajo biti
nameščene tako, da jih lahko drugi udeleženci cestnega prometa
pravočasno in zlahka opazijo. Jezdna žival je lahko namesto
svetilke označena z odsevnimi trakovi na spodnjih delih nog.
(2) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek gonič, vodič živali
ali črede in jahač, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(1) Tovor in naprave, ki so namenjene za prevoz, nalaganje,
razlaganje ali pritrditev tovora, morajo biti na in v vozilu
naložene in pritrjene oziroma pokrite tako, da:
1. ne predstavljajo nevarnosti ali ovire za druge udeležence
cestnega prometa;
2. ne povzročajo škode na cesti in objektih;
3. ne onesnažujejo okolja;
4. ne zmanjšujejo stabilnosti vozila;
5. ne povzročajo več hrupa, kot je dovoljeno;
6. ne zmanjšujejo preglednosti vozniku;
7. se ne razsipajo ali padajo z vozila.
(2) Če tovor, naložen na motornem ali priklopnem vozilu, ali
naprave, ki so namenjene za prevoz ali pritrditev tovora,
zakrivajo mesto, na katerem je nameščena registrska tablica ali
svetilke na zadnji strani vozila, mora biti kot najbolj
izpostavljen del na zadnji strani vozila nameščen nosilec z
registrsko tablico in predpisanimi svetilkami in odsevniki.
(3) Tovor ne sme segati čez sprednji del vozila. Lažje predmete
je dovoljeno prevažati na zunanjem prtljažniku na osebnem
avtomobilu ali tovornem vozilu tako, da sega tovor največ 1 m
preko sprednjega dela vozila. Del tovora, ki sega preko
sprednjega dela vozila, ne sme biti nižje od nivoja strehe
vozila.
(4) Tovor lahko sega največ 1,5 m preko zadnjega dela vozila
oziroma skupine vozil, razen pri izrednih prevozih, ki se
opravljajo na podlagi dovoljenja pristojnega organa. Na tovornem
ali priklopnem vozilu mora biti tovor oprt na najmanj 5/6 svoje
dolžine.
(5) Na enoslednih vozilih tovor lahko sega največ pol metra
preko sprednjega in zadnjega dela vozila, njegova širina pa ne
sme presegati enega metra. Na enoslednih vozilih ni dovoljeno
prevažati nezavarovanega nevarnega orodja (kose, vile ipd.).
(6) Tovor mora biti naložen in pritrjen v skladu s predpisom, s
katerim se podrobneje predpiše način namestitve, pritrditve in
zavarovanja tovora na vozilu.
(7) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(8) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila ali skupine vozil, ki opravlja prevoz, ali oseba, ki
naloži tovor v nasprotju z določbami tega člena.
(9) Z globo 1.000 eurov oziroma se kaznuje za prekršek pravna
oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami
tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z
globo 120 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba
državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(1) Če sega tovor več kot 1 m preko zadnjega dela vozila, mora
biti na najbolj izpostavljeni točki označen na:
1. osebnih avtomobilih, trikolesih, lahkih štirikolesih,
štirikolesih in lahkih priklopnikih, ki jih vlečejo osebni
avtomobili - s tablo, veliko najmanj 25 × 25 cm, pobarvano
izmenično s poševnimi trakovi rdeče in bele barve, ki odseva
svetlobo, nameščeno prečno na smer vožnje;
2. drugih vozilih - s tablo, veliko najmanj 40 × 40 cm,
pobarvano izmenično s poševnimi trakovi rdeče in bele barve, ki
odseva svetlobo, nameščeno prečno na smer vožnje.
(2) Ob zmanjšani vidljivosti in ponoči je treba znaku iz druge
alineje prejšnjega odstavka dodati rdečo neslepečo svetilko.
(3) Izjemoma je lahko podnevi ob dobri vidljivosti tovor, ki se
prevaža na osebnem avtomobilu, označen z rdečo tkanino, veliko
najmanj 40 x 40 cm.
(4) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z globo 120 eurov
se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali
organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(1) Če sega tovor čez vozilo na bočnih straneh, mora biti glede
na vrsto vozila označen na bočno najbolj izpostavljenih mestih
na sprednji in zadnji strani s tablami iz prve oziroma druge
alineje prvega odstavka prejšnjega člena, ki morajo biti
nameščene prečno na smer vožnje. Ponoči in ob zmanjšani
vidljivosti mora biti tak tovor označen na bočno najbolj
izpostavljenih mestih tudi z belima svetilkama na sprednji
strani in z rdečima svetilkama na zadnji strani.
(2) V primeru, da tovor na vozilu zakriva vidno polje v
vzvratnih ogledalih, je treba namestiti dodatni vzvratni
ogledali, ki omogočata normalno vidno polje. Dodatnih vzvratnih
ogledal ni treba namestiti na vozila, s katerimi se opravlja
izredni prevoz, pri katerem zagotavljata varnost prevoza najmanj
eno spremljevalno vozilo.
(3) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(4) Z globo 1.600 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z globo 120 eurov
se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali
organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(1) Nalaganje ali razlaganje tovora na cesti je dovoljeno pod
pogojem, da zaradi tega ni ustavljen promet vozil ali onemogočen
promet drugih udeležencev cestnega prometa.
(2) Če je vozilo ustavljeno na cesti zaradi nalaganja ali
razlaganja tovora, ustavitev ne sme trajati dlje, kot je nujno
potrebno.
(3) Če je treba zaradi nalaganja ali razlaganja tovora vozilo
ustaviti na pešpoti ali kolesarski poti, mora imeti voznik za to
dovoljenje pristojnega organa lokalne skupnosti.
(4) Z nalaganjem ali razlaganjem tovora se ne sme onesnažiti
ceste ali povzročiti čezmernega hrupa.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(6) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega
odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 40
eurov. Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna
oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti,
ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega člena.
(1) Gospodarske vožnje se smejo opravljati v kmetijski
dejavnosti z delovnimi stroji ali z vozili za prevoz tovora, pri
prevozu oseb v okviru turistične ponudbe (s cestnim turističnim
vlakom, kolesom-rikša, kočijo ipd.). Gospodarske vožnje se lahko
opravljajo predvsem na kratkih razdaljah na nekategoriziranih,
občinskih in državnih cestah.
(2) Ob upoštevanju prostega profila ceste in cestnih objektov
lahko odstopa širina vozila ali skupine vozil, s katerim se pri
gospodarski vožnji opravlja prevoz tovora, od določil tega
zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, za največ
20%, višina pa za največ 10%.
(3) Če v skladu s prejšnjim odstavkom širina tovora presega
predpisano, mora biti tovor na najbolj izpostavljenih bočnih
točkah na sprednji in zadnji strani predpisano označen. Cestni
turistični vlak mora biti na vlečnem in na zadnjem priklopnem
vozilu označen z dobro vidnima posebnima opozorilnima
svetilkama, ki oddajata svetlobo rumene barve.
(4) Gospodarske vožnje se smejo opravljati le podnevi. Na cesti,
osvetljeni s cestno razsvetljavo, ki zagotavlja dobro vidnost
vozil, se lahko ponoči opravljajo vožnje s cestnim turističnim
vlakom. Vožnja cestnega turističnega vlaka na cesti, na
kateri je najvišja dovoljena hitrost v skladu s tem zakonom več
kot 90 km/h, je prepovedana.
(5) Če se gospodarske vožnje opravljajo zgoščeno na določenem
območju in v določenem časovnem obdobju, mora upravljavec ceste
na to opozoriti druge udeležence cestnega prometa s predpisano
prometno signalizacijo. Cesto ali njen del, po katerem poteka
proga cestnega turističnega vlaka, mora označiti s predpisano
prometno signalizacijo ter urediti in označiti končni postaji in
morebitna vmesna postajališča. Končna postaja cestnega
turističnega vlaka mora biti zunaj vozišča.
(6) Prevoz oseb s cestnim turističnim vlakom zunaj označene
proge iz prejšnjega odstavka je prepovedan.
(7) Prevoz oseb s cestnim turističnim vlakom lahko opravlja
voznik, ki ima najmanj vozniško dovoljenje za vožnjo motornega
vozila kategorije D1 ter ni voznik začetnik.
(8) Glede pogojev za udeležbo kolesa-rikše, kočije itd., se
smiselno uporabljajo določbe tega člena, ki urejajo vožnjo
cestnega turističnega vlaka.
(9) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(10) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 80 eurov.
(1) Z motornim vozilom je dovoljeno vleči največ eno priklopno
vozilo, s traktorjem in pri gospodarski vožnji pa največ dve
priklopni vozili.
(2) Pri gospodarski vožnji za prevoz oseb s cestnim turističnim
vlakom so dovoljena največ tri priklopna vozila.
(3) Vlečna naprava ne sme biti obremenjena bolj, kot to
dovoljuje proizvajalec vozila oziroma proizvajalec vlečne
naprave, pri čemer se mora upoštevati nižja vrednost.
(4) V primeru, da priklopno vozilo ali tovor na njem zakriva
vidno polje v vzvratnem ogledalu vlečnega vozila, morata biti na
vlečnem vozilu nameščeni dodatni vzvratni ogledali, ki omogočata
normalno vidno polje.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena.
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega ali tretjega odstavka tega člena.
(7) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami prvega ali
tretjega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo
80 eurov. Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna
oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti,
ki ravna v nasprotju z določbami prvega ali tretjega
odstavka tega člena.
(1) Vlečeno vozilo sme upravljati oseba, ki izpolnjuje pogoje za
vožnjo vlečenega vozila.
(2) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek oseba, ki ravna v
nasprotju z določbo tega člena.
(3) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena,
odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z globo 120 eurov se
kaznuje za prekršek tudi njihova odgovorna oseba državnega
organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v
nasprotju z določbo tega člena.
(1) Vleka dvoslednega motornega vozila je dovoljena le, če se to
zaradi okvare ne more premikati samo. Vleka enoslednega vozila
je prepovedana.
(2) Pokvarjeno motorno vozilo je dovoljeno vleči z vrvjo ali
drogom, le, če je motorno vozilo registrirano, in sicer:
1. z vrvjo samo trikolo, lahko štirikolo, štirikolo ali osebni
avtomobil, ki ima brezhibno delovno zavoro in brezhibno napravo
za upravljanje, ki delujeta tudi, kadar motor ne deluje;
2. z drogom vozilo, ki ima brezhibno napravo za upravljanje, če
pa njegova skupna masa presega maso vlečnega vozila, pa tudi
brezhibno delujočo delovno zavoro;
3. oprto na vlečno vozilo, kadar niso izpolnjeni pogoji iz prve
ali druge alineje.
(3) Če pogoji iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, se lahko
vleče motorno vozilo le tako, da je oprto na vlečno vozilo.
(4) Pri vleki z vrvjo razdalja med vlečnim in vlečenim vozilom
ne sme biti manjša od 3 m in ne večja od 5 m.
(5) V vlečenem vozilu ne sme biti potnikov.
(6) Med vleko morata imeti obe vozili vklopljene varnostne
utripalke. Če katero od vozil nima varnostnih utripalk ali te ne
delujejo, mora biti na vlečnem vozilu prižgana najmanj ena
posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve, ki
mora biti dobro vidna z vseh strani. Če svetilka ni dobro vidna
z zadnje strani, mora biti taka svetilka tudi na vlečenem vozilu.
(7) Pri vleki ponoči morajo biti na vlečenem vozilu prižgane
najmanj pozicijske svetilke. Na vlečnem vozilu mora biti
prižgana najmanj ena rumena posebna opozorilna svetilka, ki
oddaja svetlobo rumene barve, ki mora biti dobro vidna z vseh
strani. Če rumena posebna opozorilna svetilka ni dobro vidna z
zadnje strani, mora biti taka svetilka tudi na vlečenem vozilu.
(8) Kadar je vidljivost zmanjšana na manj kot 50 metrov, je
vleka pokvarjenih vozil prepovedana. Če se takšne razmere
pojavijo med vleko ali se vozilo na cesti pokvari v takšnih
razmerah, je vleka dovoljena le do najbližjega kraja, kjer je
mogoče pokvarjeno vozilo izločiti iz prometa.
(9) Vleka pokvarjenega motornega vozila s pripetim priklopnim
vozilom je dovoljena le do najbližjega primernega prostora zunaj
vozišča, kjer se priklopno vozilo izloči iz prometa.
(10) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(11) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 80 eurov. Z globo 80 eurov
se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali
organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(1) Vleka dvoslednega motornega vozila na avtocesti in hitri
cesti je dovoljena izključno, če je do okvare prišlo med vožnjo
na tej cesti, in sicer le do najbližjega izvoza.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je po avtocesti in
hitri cesti dovoljena vleka pokvarjenega tovornega vozila ali
avtobusa do najbližjega kraja, kjer je mogoče okvaro odpraviti,
če vleka takega vozila po cesti nižje kategorije ni mogoča.
(3) Pri vleki po avtocesti in hitri cesti mora biti vlečeno
vozilo oprto na vlečno vozilo ali na priklopno vozilo za vleko
pokvarjenih vozil, na obeh vozilih pa morata biti prižgani
najmanj po dve dobro vidni posebni opozorilni svetilki, ki
oddajata svetlobo rumene barve, in sicer na vlečnem vozilu na
sprednji strani, na vlečenem vozilu pa na zadnji strani.
(4) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 80 eurov. Z globo 80 eurov
se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali
organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(1) Pešci morajo uporabljati prometne površine, namenjene hoji
pešcev.
(2) Če na vozišču ali ob njem ni pasu za pešce, pešpoti ali
pločnika, je pa kolesarska pot ali steza, smejo hoditi pešci po
kolesarski poti ali stezi, vendar tako, da ne ovirajo kolesarjev
in voznikov koles s pomožnim motorjem.
(3) Pešec ne sme hoditi po vozišču ali se zadrževati na njem,
prav tako ne sme nanj nenadoma stopiti.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka smejo hoditi pešci
po vozišču tam, kjer ni pločnika, pešpoti ali kolesarske steze.
Pešci morajo hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje.
(5) Izjemoma lahko pešci hodijo po desni strani vozišča v smeri
hoje, kjer je to zanje varneje (nepregledni ovinek, ovira na
vozišču ipd.).
(6) Pešec, ki potiska enosledno vozilo, ročni voziček ali drugo
prevozno sredstvo in organizirana skupina pešcev, mora v
primeru, ko ni mogoče uporabljati prometne površine namenjene
hoji pešcev, hoditi ob desnem robu vozišča v smeri hoje. Pešec,
ki potiska ob sebi enosledno vozilo, ga mora voditi na svoji
levi strani. Določba velja tudi za osebo, ki se vozi v
invalidskem vozičku.
(7) Pešec mora prečkati vozišče na prehodu za pešce, če je ta
oddaljen od njega manj kot 100 metrov. Pešec ne sme prečkati
vozišča zunaj prehoda za pešce, če sta smerni vozišči fizično
ločeni ali ju loči neprekinjena ločilna črta.
(8) Pešec mora prečkati vozišče brez ustavljanja in po najkrajši
poti. Preden stopi na vozišče, se mora prepričati, če to lahko
varno stori.
(9) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek pešec, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega, drugega, tretjega, četrtega,
šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena in organizator
skupine pešcev, ki ravna v nasprotju z določbo šestega odstavka
tega člena.
(1) Pešec, ki vleče ali potiska po vozišču ročni voziček ali se
vozi po vozišču v invalidskem vozičku, mora imeti ponoči in ob
zmanjšani vidljivosti na vozičku prižgano najmanj eno svetilko,
ki oddaja belo svetlobo, pritrjeno na levi strani, ki mora biti
vidna od spredaj in zadaj. Svetloba svetilke ne sme slepiti
drugih udeležencev v cestnem prometu.
(2) Pešec, ki ponoči hodi zunaj naselja ali v neosvetljenem
naselju, kjer ni pločnika ali pešpoti, po vozišču ali tik ob
njem, mora nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena
proti vozišču, svetilko, ki oddaja belo svetlobo, ki je vidna s
sprednje in zadnje strani ali odsevni telovnik živo rumene ali
oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, ali
odsevnik iz drugega odstavka 87. člena tega zakona.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora organizirana skupina
pešcev, ki hodi ponoči zunaj naselja ali v neosvetljenem naselju
po vozišču, uporabljati na začetku in na koncu skupine najmanj
po eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo. Svetilke morajo biti
nameščene tako, da jih lahko drugi udeleženci cestnega prometa
pravočasno opazijo.
(4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek pešec, ki ni
označen v skladu z določbami tega člena in organizator skupine
pešcev, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka tega
člena.
Osebe s posebnimi potrebami, katerih udeležba v cestnem prometu lahko predstavlja povečano nevarnost zanje ali za druge, se smejo vključiti v cestni promet, ko same, ali tisti, ki so zanje odgovorni, storijo vse, da s svojo udeležbo ne bi ogrožali sebe ali drugih udeležencev cestnega prometa. V tem smislu morajo imeti spremljevalca, ter uporabljati prirejeno vozilo ali potrebne pripomočke. Slepi pešci, ki so samostojno udeleženi v cestnem prometu, morajo uporabljati belo palico.
(1) Med hojo po avtocesti in hitri cesti morajo nositi odsevni
telovnik živo rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi
trakovi bele barve:
1. policisti in vojaški policisti pri opravljanju uradnih nalog;
2. osebe, ki opravljajo ogled prometne nesreče ali so vključene
v ogled;
3. zdravstveni delavci, gasilci in druge osebe, ki nudijo in
zagotavljajo potrebno pomoč;
4. inšpektorji, pristojni za nadzor cest in drugi pooblaščeni
delavci, kadar nadzirajo stanje cest ter upravljavci cestninskih
cest, kadar izvajajo nadzor nad plačevanjem cestnine;
5. izvajalci izrednega prevoza, ki zaradi okvare obstane na
avtocesti, pri označevanju ovire ter
6. voznik ali potnik vozila, ustavljenega v sili na odstavnem
pasu.
(2) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki
ravna v nasprotju z določbo tega člena.
(1) Otroci morajo biti kot udeleženci v cestnem prometu deležni
posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev.
(2) Otroci morajo ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo
po cesti nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti
vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega
odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2.
(3) Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti
v šolo in iz nje nositi poleg odsevnika iz prejšnjega odstavka
tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.
(4) Kadar je treba poskrbeti za varnost otrok, posebno če se
pričakuje večje število otrok na enem mestu (prihod ali odhod iz
šole, vrtca ipd.), lahko šole, organizirane skupine staršev,
organizacije za varnost cestnega prometa, ustanove, društva ali
druge institucije organizirajo in izvajajo varstvo otrok v
cestnem prometu.
(5) Pri varovanju otrok iz prejšnjega odstavka na prehodu za
pešce mora biti oseba, ki varuje otroke pri prečkanju vozišča,
stara najmanj 21 let. Oblečena mora biti v oblačila živo rumene
barve z vdelanimi odsevnimi trakovi bele barve, pri varovanju pa
mora uporabljati predpisani, obojestransko označeni prometni
znak "Ustavi!", s katerim ustavi prometni tok vozil in omogoči
otrokom varno prečkanje vozišča.
(6) Voznik mora na znak iz prejšnjega odstavka ustaviti vozilo
pred prehodom za pešce in pustiti otroke mimo.
(7) Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne
šole ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so
lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki, če to
dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki
obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju
umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez
spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki.
(8) Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele,
ko se starši, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci
sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s
prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s
cestnim prometom.
(9) O kršitvi določb tega zakona, ki jo stori otrok ali
mladoletnik, mora pooblaščena uradna oseba obvestiti njegove
starše, skrbnike oziroma rejnike.
(10) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna
v nasprotju z določbo šestega odstavka tega člena. Vozniku
motornega vozila se izreče tudi 3 kazenske točke.
(1) V motornem in priklopnem vozilu ali na njem se sme voziti le
toliko oseb, kolikor je v vozilu sedežev oziroma stojišč, na
način, ki ga je določil proizvajalec vozila.
(2) V bivalnem in lahkem priklopniku ni dovoljeno prevažati oseb.
(3) Voznik sme v avtobusu, ki v prometnem dovoljenju nima
vpisanih stojišč, voziti le toliko oseb, kolikor ima vozilo
vgrajenih sedežev. Potniki morajo med vožnjo sedeti na sedežih,
vgrajenih v vozilu.
(4) Voznik ne sme pričeti z vožnjo avtobusa, dokler potniki niso
varno vstopili oziroma izstopili, in dokler vrata avtobusa niso
zaprta.
(5) Na delovnem vozilu, ki ima prigrajena stojišča ali sedeže,
se sme voziti le toliko oseb, kolikor je teh stojišč ali
sedežev. Na delovnem vozilu v cestnem prometu mora biti v takem
primeru prižgana rumena utripajoča luč.
(6) V bivalnem vozilu se sme voziti le toliko oseb, kolikor je v
prometnem dovoljenju vpisanih sedežev. Potniki morajo med vožnjo
sedeti na sedežih.
(7) Na sedežu poleg voznika ni dovoljeno voziti osebe, ki je
očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih zdravil.
(8) Na tovornem vozilu oziroma na priklopnem vozilu, ki ga vleče
traktor, se sme voziti v prostoru za tovor največ pet oseb, ki
so potrebne za nalaganje oziroma razlaganje tovora.
(9) Osebe, ki se vozijo v vozilih iz petega ali osmega odstavka
tega člena, ne smejo biti očitno pod vplivom alkohola, mamil ali
psihoaktivnih zdravil.
(10) Osebe iz osmega odstavka tega člena ne smejo v vozilu
stati, sedeti na stranicah tovornega prostora ali na nestabilnem
oziroma nepritrjenem tovoru, kot tudi ne na tovoru, ki presega
višino stranic tovornega prostora.
(11) Na tovornem vozilu, ki nima stranic tovornega prostora, in
na prekucniku ni dovoljeno voziti oseb.
(12) Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti
druga oseba le, če je v ta namen na njem vgrajen sedež za prevoz
oseb, ki je vpisan v prometnem dovoljenju. Otrok, mlajši od
enega leta in pol, se na traktorju ali na delovnem stroju ne sme
prevažati.
(13) Na traktorskem priključku, na priključku delovnega stroja
ali motokultivatorja ni dovoljeno prevažati osebe.
(14) Med vožnjo v motornem vozilu z vgrajenim zadrževalnim
sistemom mora biti otrok, manjši od 150 cm, zavarovan z
zadrževalnim sistemom, ki je primeren otrokovi telesni masi. V
motornem vozilu, ki ni opremljen z zadrževalnim sistemom, ni
dovoljeno prevažati otrok, mlajših od treh let, otroci starejši
od treh let in manjši od 150 cm pa se smejo prevažati le na
sedežih, ki niso prednji sedeži. Otrok ni dovoljeno prevažati v
nazaj obrnjenem zadrževalnem sistemu v sedežu za potnike,
zaščitenem s prednjo zračno blazino, razen če je zračna blazina
deaktivirana mehanično.
(15) Voznik začetnik ne sme voziti vozila, s katerim se opravlja
javni prevoz potnikov ali prevoz oseb za lastne potrebe.
(16) Pri opravljanju nalog policije lahko policist opravlja
prevoz oseb z vozilom policije tako, da mu ni treba upoštevati
določb tega člena, vendar pri tem ne sme ogrožati potnikov ali
drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.
(17) Z globo 120 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(18) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z globo 120 eurov
se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali
organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(1) Vozilo, s katerim se lahko poleg voznika prevaža več kot osem oseb, sme voziti oseba, ki v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki ima za posledico smrt ene ali več oseb, ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči.
(2) Oseba, zaposlena kot voznik vozila iz prejšnjega odstavka ali ki vozi takšno vozilo pri opravljanju svojega poklica, mora najkasneje v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka pisno obvestiti delodajalca, pri katerem je zaposlena, o neizpolnjevanju katerega koli pogoja iz prejšnjega odstavka.
(3) Delodajalci, ki uporabljajo vozila iz prvega odstavka tega člena, so dolžni za vse svoje voznike, ki vozijo ta vozila, preden jih odredijo na vožnjo preveriti, če izpolnjujejo pogoje, predpisane v prvem odstavku. Delodajalci lahko pridobijo podatke za svoje voznike od organov, ki vodijo evidence podatkov iz prvega odstavka tega člena. Na zahtevo delodajalca morajo organi, ki vodijo evidence, te podatke brezplačno posredovati.
(4) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.
(5) Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki odredi, dovoli ali dopusti vožnjo vozila v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov. Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki odredi, dovoli ali dopusti vožnjo vozila v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
(1) Skupino otrok je dovoljeno prevažati le z motornim vozilom,
ki poleg splošnih pogojev, predpisanih v tem zakonu in zakonu,
ki ureja motorna vozila, izpolnjuje tudi druge predpisane
posebne pogoje.
(2) Skupino otrok, ki se prevaža z avtobusom, mora, razen pri
prevozu v šolo in iz šole v posebnem linijskem prevozu,
spremljati najmanj en spremljevalec (učitelj, vzgojitelj, trener
ipd.), star najmanj 21 let, ki skrbi za varnost otrok pri
vstopanju v vozilo in izstopanju iz njega ter za red in varnost
otrok v avtobusu.
(3) Otroci morajo med vožnjo z avtobusom, razen med vožnjo z
mestnim avtobusom v naselju, sedeti na sedežih, vgrajenih v
vozilu, in biti pripeti z vgrajenimi varnostnimi pasovi. Na
sedežih, pred katerimi ni drugega sedeža ali predpisane
varnostne pregrade, smejo sedeti le, če so pripeti z vgrajenimi
varnostnimi pasovi.
(4) Skupino otrok sme prevažati z osebnim avtomobilom voznik, ki
ima najmanj tri leta vozniško dovoljenje za vožnjo motornega
vozila kategorije B, z avtobusom pa voznik, ki najmanj eno leto
poklicno vozi avtobus ustrezne kategorije (D1 ali D). Voznik, ki
poklicno vozi avtobus kategorije D manj kot eno leto, sme
prevažati skupino otrok z avtobusom, če je pred tem najmanj dve
leti poklicno vozil motorna vozila kategorije C. Voznik, ki
poklicno vozi avtobus kategorije D1 manj kot eno leto, sme
prevažati skupino otrok z avtobusom, ki nima več kot 16 sedežev,
če je pred tem najmanj dve leti poklicno vozil motorna vozila
kategorije B.
(5) Poklicne vozniške izkušnje iz prejšnjega odstavka dokazuje
voznik s potrdilom o poklicnih vozniških izkušnjah, ki ga izda
pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki
samostojno opravlja dejavnost, pri katerem je voznik zaposlen
oziroma pri katerem je pridobil predpisane vozniške izkušnje.
Potrdilo o poklicnih vozniških izkušnjah se izda na posebnem
predpisanem obrazcu.
(6) Voznik ne sme v delovnem dnevu, v katerem prevaža skupino
otrok, opravljati del, ki bi lahko vplivala na njegovo zmožnost
varnega upravljanja motornega vozila.
(7) Če naročnik prevoza oziroma njegov predstavnik sumi, da je
voznik v takšnem psihofizičnem stanju, da ne zmore varno voziti,
sme policiji predlagati, da pred začetkom ali nadaljevanjem
vožnje policist preveri njegovo psihofizično stanje.
(8) Vozilo, s katerim se prevaža skupina otrok, mora biti
predpisano označeno. Predpisano označeno mora biti tudi vozilo s
katerim se opravlja posebni linijski prevoz šoloobveznih otrok,
in sicer ves čas prevoza in ne glede na število otrok v vozilu.
(9) Voznik ne sme označiti vozila s predpisanim znakom za
prevoz skupine otrok v nasprotju z določbo osmega odstavka tega
člena.
(10) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek spremljevalec, ki
ravna v nasprotju z določbo drugega odstavka tega člena.
(11) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(12) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 80 eurov. Z globo 80 eurov
se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali
organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(1) Mimo avtobusa ali avtotaksi vozila, ustavljenega na
zaznamovanem mestu na vozišču ali na zaznamovani niši, ki je
rezervirana za avtobuse ali avtotaksi vozila, morajo vozniki
voziti tako, da je zagotovljena varnost pešcev. Če potniki
vstopajo ali izstopajo, je treba voziti mimo z zmanjšano
hitrostjo in posebno previdno.
(2) Avtobusu je treba v naselju omogočiti speljevanje s
postajališča, ko voznik to nakaže s predpisanim znakom. Da bi mu
to omogočili, morajo drugi udeleženci cestnega prometa zmanjšati
hitrost in, če je potrebno, tudi ustaviti. Voznik avtobusa sme
dati znak, da bo odpeljal s postajališča, šele ko zapre vrata in
je pripravljen za vključitev v cestni promet. V promet se sme
vključiti le, če s tem ne ogroža drugih udeležencev cestnega
prometa.
(3) Mimo vozila, ustavljenega na cesti zunaj vozišča, ki je
posebej označeno za prevoz skupine otrok in ima vključene
varnostne utripalke, ker otroci vstopajo ali izstopajo, je
voznik dolžan voziti z zmanjšano hitrostjo in posebno previdno
ter po potrebi vozilo ustaviti.
(4) Kadar je vozilo, ki je posebej označeno za prevoz skupine
otrok in ima vključene varnostne utripalke, ker otroci vstopajo
ali izstopajo, ustavljeno na smernem vozišču, vožnja mimo za
vozila, ki vozijo po istem smernem vozišču, ni dovoljena,
vozniki vozil, ki vozijo mimo po smernem vozišču za vožnjo v
nasprotni smeri, pa morajo voziti z zmanjšano hitrostjo in
posebno previdno ter po potrebi vozilo ustaviti.
(5) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne
potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena in voznik, ki ravna v nasprotju z določbo
prvega ali drugega odstavka tega člena.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega
vozila, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali četrtega
odstavka tega člena.
(1) Za jahača, goniča in vodiča živali, udeleženega v cestnem
prometu, se uporabljajo določbe tega zakona o pešcih, če ta
zakon ne določa drugače.
(2) Domače živali (psi, mačke, drobnica, večje živali idr.), ki
lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah,
namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu osebe, ki jih
varno vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom.
(3) Živali iz prejšnjega odstavka, ki se prevažajo v delu
motornega vozila, namenjenega za prevoz potnikov oziroma
prtljage, morajo biti ustrezno zavarovane.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena je na posameznih
občinskih cestah dovoljeno voditi živino na pašo s traktorjem,
če tako določi občina.
(5) Jahač mora biti telesno sposoben za ježo in mora obvladati
žival, na kateri jezdi. Jahač, mlajši od 14 let, sme jezditi le
v spremstvu polnoletne osebe.
(6) Jahač sme uporabljati poti za jahače in nekategorizirane
ceste, občinske ceste pa le, če to ni v nasprotju s prometno
ureditvijo na njih. Jezdenje na državnih cestah ni dovoljeno.
(7) Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za policiste pri
opravljanju nalog policije.
(8) Jahač, ki jaha po vozišču, mora jahati ob desnem robu
vozišča v smeri ježe.
(9) Gonič ali vodič živali mora biti sposoben voditi ali goniti
živali. Pri presoji sposobnosti je treba upoštevati število in
vrsto živali, ki jih goni ali vodi.
(10) Čredo živali mora spremljati primerno število goničev ali
vodičev glede na število in vrsto živali ter značilnosti
cestnega prometa.
(11) Gonjenje živali je treba organizirati tako, da jih gonič
goni v čredi. Če je živali veliko, jih je treba razdeliti v več
skupin in med njimi pustiti dovolj prostora za druge prometne
udeležence.
(12) Živali je treba voditi ali goniti čim bližje desnemu robu
vozišča, če je le mogoče, pa po robu vozišča ali bankini.
(13) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek jahač, gonič ali
vodič živali, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena ter
voznik ali potnik, ki ravna v nasprotju z določbo drugega ali
tretjega odstavka tega člena.
(1) Vozniki koles morajo voziti po kolesarskem pasu, kolesarski
stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oziroma
niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v
smeri vožnje.
(2) Vozniki koles morajo voziti drug za drugim, razen na
kolesarski poti, kjer smeta voziti dva vzporedno, če širina poti
to omogoča.
(3) Med vožnjo s kolesom je prepovedano:
1. voditi, vleči ali potiskati druga vozila, razen vleke
priklopnih vozil iz četrtega in petega odstavka tega člena;
2. pustiti se vleči ali potiskati;
3. prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji;
4. voziti druge osebe, razen če ta zakon ne določa drugače.
(4) Če je kolesu dodano priklopno vozilo, mora biti vez med
kolesom in priklopnim vozilom takšna, da voznik kolesa lahko
obvlada kolo in priklopno vozilo in da se priklopno vozilo ne
more samo odpeti. Priklopno vozilo ne sme biti širše od 100 cm.
Na sredini zadnje strani priklopnega vozila mora biti nameščen
rdeč odsevnik, predpisan za priklopna vozila, ponoči in ob
zmanjšani vidljivosti pa mora biti nad njim prižgana pozicijska
svetilka, ki oddaja rdečo svetlobo.
(5) V priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, ni dovoljeno
prevažati oseb, razen v priklopnem vozilu, konstruiranem in
namenjenem za prevoz enega ali dveh otrok. Takšno priklopno
vozilo mora ustrezati pogojem iz 1. in 4. točke šestega odstavka
tega člena.
(6) Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka mlajšega od osem
let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo
dodatno opremljeno s stopalkami za noge, ki morajo biti
prilagojene velikosti otroka. Sedež za otroka mora biti narejen
tako, da:
1. ustreza velikosti otroka;
2. je trdno povezan s kolesom;
3. je nameščen tako, da ne ovira voznika, mu ne zmanjšuje
preglednosti in gibljivosti;
4. onemogoča poškodovanje otroka.
(7) Dve ali več oseb se sme voziti le na kolesu posebne
konstrukcije, ki je izdelano tako, da omogoča varno vožnjo.
(8) Na kolesu in v priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, sme
prevažati otroka le polnoletna oseba.
(9) Voznik kolesa mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti
prižgano na sprednji strani žaromet za osvetljevanje ceste, ki
oddaja belo svetlobo, na zadnji strani pa pozicijsko svetilko,
ki oddaja rdečo svetlobo. Na zadnji strani kolesa mora imeti
nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne
odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike.
(10) Parkirano kolo mora biti postavljeno tako, da ne ovira
prometa.
(11) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za kolo s pomožnim
motorjem.
(12) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec
cestnega prometa, ki prevaža otroka na kolesu ali kolesu s
pomožnim motorjem in v priklopnem vozilu, ki je dodano tema
voziloma, v nasprotju z določbo šestega, osmega ali desetega
odstavka tega člena ter udeleženec cestnega prometa, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega,
sedmega ali devetega odstavka tega člena.
(1) Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena smejo vozniki
koles, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije ali ustrezne
druge mednarodne kolesarske organizacije, za nastope na
organiziranih kolesarskih tekmovanjih pri izvedbi treninga na
javni cesti voziti tudi po dva vzporedno. Voznikom koles ni
dovoljeno voziti vzporedno, kadar je zmanjšana vidljivost in
ponoči. Pri vzporedni vožnji se lahko uporablja le skrajni desni
prometni pas.
(2) Trening iz prejšnjega odstavka lahko poteka na vozišču
tistih cest, ki nimajo kolesarskega pasu oziroma kolesarske poti.
(3) Organizirana kolona voznikov koles, ki vozijo vzporedno, ne
sme šteti manj kot štiri voznike koles (2 para). Organizirano
kolono voznikov koles spredaj ali zadaj spremlja vozilo,
označeno s posebno opozorilno svetilko, ki oddaja rumeno
svetlobo.
(4) Ko vozniki koles vadijo v skladu s prejšnjim odstavkom,
smejo uporabljati na javnih cestah tudi tekmovalna kolesa.
Vozniki koles morajo obvezno uporabljati kolesarsko čelado.
(5) Vozniki koles morajo imeti v času, ko vozijo po določbah
tega člena, pri sebi ustrezno potrdilo o tem, da imajo licenco,
ki jo je izdala Kolesarska zveza Slovenije ali ustrezna druga
mednarodna kolesarska organizacija. Navedeno potrdilo morajo
vozniki koles predložiti pri nadzoru na vpogled.
(6) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik kolesa, ki
ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(1) Motornemu kolesu sme biti priklopljen lahki priklopnik za
prtljago na največ dveh kolesih, ki ga vleče za seboj. Ta
priklopnik ne sme biti širši od enega metra in mora biti pripet
tako, da se ne more sam odpeti in da je zagotovljena njegova
stabilnost.
(2) Voznik motornega kolesa sme prevažati potnika samo, če je na
vozilu za potnika vgrajen poseben sedež in stopalke za noge ali
če ima stranski priklopnik. Potnik na motornem kolesu mora imeti
med vožnjo noge na stopalkah.
(3) Potnik na motornem kolesu je lahko le oseba, starejša od 12
let. Enako velja za potnika na mopedu, trikolesu, lahkem
štirikolesu in štirikolesu.
(4) Voznik motornega kolesa ne sme voziti osebe, ki je očitno
pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravili
ali drugih psihoaktivnih snovi.
(5) Voznik motornega kolesa se ne sme držati za drugo vozilo,
prevažati, vleči ali potiskati predmetov, ki bi ga ovirali pri
vožnji, ali potiskati oziroma vleči drugih udeležencev cestnega
prometa.
(6) Določbe tega člena, razen določba prejšnjega odstavka, se
uporabljajo tudi za moped.
(7) Voznik mopeda, mlajši od 16 let, ne sme prevažati potnika.
(8) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo prvega, drugega, tretjega ali sedmega
odstavka tega člena.
(9) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo četrtega ali petega odstavka tega člena.
(1) Voznik vprežnega vozila mora upravljati vozilo ves čas,
dokler se premika v prometu na cesti, in sicer čim bližje
desnemu robu vozišča.
(2) Vprežnega vozila ni dovoljeno puščati na cesti brez
nadzorstva.
(3) Voznik vprežnega vozila in spremljevalec morata biti stara
najmanj 14 let in sposobna obvladati vprežne živali.
(4) Spremljevalec mora biti za vprežnim vozilom, če je to
potrebno zaradi tovora oziroma za priklopnim vozilom, kadar je
to dodano vprežnemu vozilu. Spremljevalca zagotovi voznik.
(5) Voznik mora zagotoviti, da je vprežna žival sposobna vleči
vozilo. Nesposobna je vprežna žival, ki je vidno utrujena, bolna
ali poškodovana.
(6) Vprežnemu vozilu se ne sme dodati priklopnega vozila, razen
kadar se z njim opravlja gospodarska vožnja, ko se mu sme dodati
največ eno priklopno vozilo.
(7) Vez med voziloma mora biti toga in izvedena tako, da se ne
more zlomiti oziroma da se priklopno vozilo ne more samo odpeti.
(8) Voznik mora zagotoviti, da vprežno vozilo, ki mu je dodano
priklopno vozilo, vlečeta najmanj dve vprežni živali.
(9) Vprežno vozilo, tovor na vozilu in priklopno vozilo ne smejo
presegati predpisanih dimenzij, razen pri gospodarski vožnji.
(10) Vprežno vozilo mora biti opremljeno z napravo za zaviranje.
(11) Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti mora imeti vprežno
vozilo oziroma vprežno vozilo s priklopnim vozilom na sprednji
strani najmanj eno svetilko, ki oddaja belo svetlobo in na
zadnji strani najmanj eno svetilko, ki oddaja rdečo svetlobo, ki
morata biti nameščeni levo od vzdolžne osi vozila. Vprežno
vozilo mora imeti na zadnji strani dva rdeča odsevnika, ki ne
smeta biti trikotne oblike, priklopno vozilo pa dva trikotna
rdeča odsevnika, nameščena simetrično na vzdolžno os vozila.
(12) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik vprežnega
vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(1) Posebna prevozna sredstva se smejo v cestnem prometu
uporabljati le na pločnikih, poteh za pešce in kolesarskih poteh
ter na območjih za pešce in območjih umirjenega prometa, odvisno
od njegove velikosti. Uporabniki posebnih prevoznih sredstev ne
smejo ovirati ali ogrožati pešcev in kolesarjev. Način in
hitrost gibanja morajo prilagoditi razmeram v prometu, njihova
hitrost pa ne sme preseči največje hitrosti, s kakršno se lahko
gibljejo pešci.
(2) Posebnih prevoznih sredstev ni dovoljeno uporabljati na
vozišču ceste, namenjene prometu motornih vozil.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena uporaba
invalidskih vozičkov na vozišču ceste, namenjene prometu
motornih vozil, na kateri ni druge primerne prometne površine,
ločene od vozišča.
(4) Za promet posebnih prevoznih sredstev se uporabljajo
predpisi, ki se uporabljajo za pešce oziroma kolesarje.
(5) Uporaba posebnih prevoznih sredstev, ki jih poganja motor,
in ki presegajo hitrost gibanja pešcev (gokart, motorne sani,
miniaturna motorna vozila ipd.), v cestnem prometu ni dovoljena.
Izjemoma je dovoljena uporaba motornih sani v cestnem prometu,
če je to potrebno za reševanje človeških življenj ali
premoženja, preprečitev ali odpravo velike materialne škode ali
odpravo posledic onesnaženja okolja. V takih primerih sme v
skladu s prometnimi pravili, ki se uporabljajo za vožnjo
motornih vozil, upravljati motorne sani oseba, ki sme voziti
motorno vozilo.
(6) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega
prometa, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega
odstavka tega člena.
(7) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega
prometa, ki ravna v nasprotju z določbo petega odstavka tega
člena.
(1) Udeleženci cestnega prometa morajo ravnati v skladu z
omejitvami, prepovedmi in obveznostmi, izraženimi s prometno
signalizacijo. Tako morajo ravnati tudi tedaj, ko je to v
nasprotju s prometnimi pravili.
(2) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega
prometa, ki ravna v nasprotju z omejitvami, prepovedmi in
obveznostmi, izraženimi s prometno signalizacijo, razen tistega,
ki ravna v nasprotju s prometnim znakom za:
- prepoved ustavljanja in parkiranja,
- prepoved ali omejitev prometa zaradi vremenskih razmer,
- varnostno razdaljo,
- omejitev hitrosti,
- prednost na križišču,
- obvezno uporabo snežnih verig,
- omejitev skupne mase ali osne obremenitve, urejene v zakonu,
ki ureja ceste,
- omejitev največje dovoljene mase, urejene v zakonu, ki ureja
ceste,
- "prepovedano prehitevanje za tovorna vozila", postavljenim na
avtocesti in hitri cesti ali
- samoizločanje.
(1) Udeleženci cestnega prometa se morajo ravnati po barvah luči
na semaforju, ki imajo naslednji pomen:
1. rdeča luč - prepovedana vožnja vozil oziroma hoja pešcev;
2. rumena luč - prepovedana vožnja, razen v primeru, ko se
vozilo pri vožnji z dovoljeno hitrostjo ne more varno ustaviti
zaradi premajhne oddaljenosti od semaforja;
3. zelena luč - prost prehod in obveznost za voznika, da brez
odlašanja odpelje oziroma nadaljuje vožnjo;
4. zelena luč v obliki puščice pomeni:
- na luči semaforja - voznik sme voziti le v smeri puščice;
- kot dopolnilni znak na semaforju - kljub rdeči ali rumeni luči
na semaforju sme voznik voziti v smeri puščice, pri tem pa ne
sme ovirati vozil, ki vozijo po cesti, na katero se vključuje;
5. rdeča in rumena luč, ki gorita hkrati - prepovedana vožnja in
napoved, da se bo prižgala zelena luč;
6. rumena utripajoča luč - vozi posebno previdno. Enak pomen ima
rumena utripajoča luč, ki se uporablja kot samostojni svetlobni
znak.
(2) Rumena luč v obliki puščice, ki je postavljena pri izhodu s
križišča, obvešča voznike, ki so na križišču in zavijajo levo,
da se je za vozila, ki prihajajo z nasprotne strani, na
semaforju že prižgala rdeča luč in da lahko nadaljujejo vožnjo
in zapustijo križišče.
(3) Glede medsebojne prednosti med vozili na križišču, na
katerem je promet urejen s semaforji, se uporabljajo prometna
pravila o prednosti, ki sicer veljajo na križišču.
(4) Za pešca velja zaporedje zelena-rdeča-zelena luč. Če se
namesto zelene prižge rdeča luč, medtem ko prečka vozišče, mora
prečkanje nadaljevati.
(5) Vozniki koles morajo upoštevati svetlobne znake za pešce, če
potekata pešpot in kolesarska pot ena ob drugi in ni posebnih
svetlobnih znakov za kolesarje.
(6) Stalno svetleč svetlobni znak nad prometnim pasom pomeni:
1. rdeč X - promet na prometnem pasu je prepovedan;
2. zelena puščica, usmerjena navpično navzdol - prometni pas je
odprt za promet;
3. rumena utripajoča puščica, usmerjena poševno navzdol -
prometni pas je treba zapustiti v smeri puščice.
(7) Kjer je promet urejen s svetlobnimi prometnimi znaki in sta
na smernem vozišču najmanj dva prometna pasova, lahko vozila
vozijo drugo poleg drugega, tudi če gostota prometa tega ne
zahteva.
(8) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega
prometa, razen voznika, ki ravna v nasprotju z določbo prvega
odstavka tega člena.
(9) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo 2., 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka ali
petega odstavka ali 2. ali 3. točke šestega odstavka tega člena.
(10) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna
v nasprotju z določbo 1. ali 6. točke prvega odstavka ali 1.
točke šestega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se
izreče tudi 3 kazenske točke.
(1) Voznik pri zeleni luči na semaforju ne sme zapeljati na
križišče, če bi zaradi gostote prometa ali ovire obstal na
križišču tudi po spremembi svetlobnega znaka in oviral ali
onemogočil promet vozil z leve ali desne.
(2) Voznik, ki pri zeleni luči na semaforju zapelje na križišče,
mora omogočiti zapustitev križišča vozniku, ki je po spremembi
svetlobnega znaka ostal na križišču.
(3) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(1) Vozila s prednostjo in vozila za spremstvo so motorna
vozila, na katerih se za izvršitev določenih nujnih nalog
uporabljajo posebni svetlobni in zvočni znaki.
(2) Posebni svetlobni in zvočni znaki so:
1. Na vozilu s prednostjo:
- najmanj dve posebni opozorilni svetilki, ki oddajata svetlobo
modre barve (v nadaljnjem besedilu: modra svetilka). Ne glede na
to določbo se sme za zagotavljanje prednosti na vozilih policije
brez policijskih oznak izjemoma uporabljati samo ena modra
svetilka. Ta svetlobni znak se sme na teh vozilih uporabiti tudi
za opozarjanje na nesrečo, zgostitev prometa ali druge
okoliščine, ki predstavljajo nevarnost za udeležence cestnega
prometa;
- zvočni znak spreminjajoče se frekvence (sirena).
2. Na vozilu za spremstvo:
- posebni opozorilni svetilki, od katerih ena oddaja svetlobo
modre barve in druga svetlobo rdeče barve (v nadaljnjem
besedilu: rdeča in modra svetilka);
- zvočni znak spreminjajoče se frekvence (sirena).
Modra oziroma rdeča in modra svetilka se uporabljata skupaj s
sireno. Na vozilih s prednostjo ali vozilih za spremstvo se
lahko uporablja tudi svetlobni znak z dolgima žarometoma, ki
enakomerno izmenično utripata, vendar le podnevi.
(3) Pomen posebnih svetlobnih in zvočnih znakov:
1. modra svetilka: udeleženci cestnega prometa morajo takoj dati
prosto pot vozilu, ki daje tak znak. Vozniki se morajo z vozili
umakniti k robu vozišča, če je zaradi neovirane vožnje vozila s
prednostjo potrebno, morajo ustaviti ob robu ali zunaj vozišča,
drugi udeleženci cestnega prometa se morajo umakniti z vozišča;
2. modra svetilka in svetlobna tabla: voznik mora postopno
zmanjšati hitrost in ravnati po odredbi, izpisani na svetlobni
tabli;
3. modra svetilka in kratek zvočni znak s sireno: voznik, za
katerim vozi policijsko vozilo, ki daje tak znak, mora postopno
zmanjšati hitrost in ustaviti ob robu ali zunaj vozišča. Voznik
in potniki ne smejo izstopiti iz oziroma z vozila, dokler jim
policist tega ne dovoli;
4. rdeča in modra svetilka: vozniki morajo takoj ustaviti
vozila, drugi udeleženci cestnega prometa se morajo takoj
umakniti z vozišča, in dati vozilu, ki daje tak znak, in vozilu
oziroma vozilom, ki ga spremlja, prosto pot. Vozniki morajo
ustaviti vozila ob robu ali zunaj vozišča. Vožnjo smejo
nadaljevati šele, ko odpelje mimo vozilo, vozili oziroma vsa
vozila v koloni, vključno z zaključnim vozilom, ki daje znake z
rdečo in modro svetilko.
(4) Voznikom vozil s prednostjo, vozil za spremstvo in vozil v
spremstvu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne
signalizacije, vendar morajo voziti na tak način in s takšno
hitrostjo, da ves čas obvladujejo vozilo in da ne ogrožajo
drugih udeležencev cestnega prometa ali njihovega premoženja.
(5) Prepovedano se je priključiti vozilu s prednostjo, vozilu za
spremstvo ali vozilu v spremstvu ali jih prehiteti.
(6) Vozilo s prednostjo ali vozilo za spremstvo sme med vožnjo
izjemoma uporabljati tudi samo posebne svetlobne znake brez
sirene, kadar je ob zadostni vidnosti tega vozila zagotovljena
varnost udeležencev cestnega prometa, vozilo s prednostjo pa
tudi, kadar s temi znaki opozarja na nesrečo, zgostitev prometa
ali druge okoliščine, ki predstavljajo nevarnost za udeležence
cestnega prometa.
(7) Naprave za dajanje posebnih svetlobnih in zvočnih znakov iz
tega člena smejo biti nameščene samo na vozilih, na katerih jih
je dovoljeno uporabljati.
(8) Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo petega ali sedmega odstavka tega člena ali
drug udeleženec cestnega prometa, ki ravna v nasprotju z določbo
1., 2. ali 4. točke tretjega odstavka tega člena.
(9) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo 1., 2. ali 4. točke tretjega odstavka tega
člena ter potnik, ki ravna v nasprotju z določbo 3. točke
tretjega odstavka tega člena.
(10) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbo 3. točke tretjega odstavka tega člena.
Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk.
(11) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo sedmega
odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 80
eurov. Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna
oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti,
ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(1) Vozila s prednostjo in vozilo za spremstvo sme voziti oseba, ki:
– ni voznik začetnik;
– ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga vozi;
– v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki ima za posledico smrt ene ali več oseb, ali za kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči.
(2) Oseba, zaposlena kot voznik vozila iz prejšnjega odstavka ali ki vozi takšno vozilo pri opravljanju svojega poklica, mora takoj obvestiti organ ali organizacijo, pri katerem je zaposlena, o neizpolnjevanju kateregakoli pogoja iz prejšnjega odstavka.
(3) Organi in organizacije, ki uporabljajo vozila s prednostjo oziroma vozila za spremstvo, so dolžni za vse svoje voznike, ki vozijo ta vozila, redno preverjati, če izpolnjujejo pogoje, predpisane v prejšnjem odstavku. Organi in organizacije lahko pridobijo podatke za svoje voznike od organov, ki vodijo evidence podatkov iz prvega odstavka tega člena. Na zahtevo delodajalca morajo organi, ki vodijo evidence, te podatke brezplačno posredovati.
(4) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek voznik vozila s prednostjo ali vozila za spremstvo, ki ravna v nasprotju z določbo prvega ali drugega odstavka tega člena.
(5) Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki odredi, dovoli ali dopusti vožnjo vozila s prednostjo ali vozila s spremstvom v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov. Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki odredi, dovoli ali dopusti vožnjo vozila s prednostjo ali vozila s spremstvom v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena.
(1) Na vozilih, ki se uporabljajo pri nadzoru in vzdrževanju
cest, nameščanju in vzdrževanju prometne signalizacije in
opreme, električnih, telekomunikacijskih in drugih naprav in
napeljav na cesti ali ob njej, na vozilih inšpektorjev,
pristojnih za nadzor cest, na vozilih za pomoč in odvoz
poškodovanih in pokvarjenih vozil, odvoz napačno parkiranih
vozil, odvoz odpadkov, ter na vozilih občinskega redarstva in na
vozilih izvajalcev zasebnega varovanja, ki so na intervencijski
vožnji ali vožnji, namenjeni prevozom denarja in drugih
vrednostnih pošiljk, se pri opravljanju ali v zvezi z namenom
opravljanja dela na cesti uporablja posebna opozorilna svetilka,
ki oddaja svetlobo rumene barve. Ta vozila smejo ustaviti na
cesti za toliko časa, kot je nujno potrebno za opravljanje del
in smejo zapeljati tudi v območje za pešce in v območje
umirjenega prometa, če je to potrebno zaradi opravljanja del.
(2) Udeleženci cestnega prometa so dolžni omogočiti nemoteno
delo osebam, ki ga opravljajo z vozili iz prejšnjega odstavka,
in odstraniti svoja vozila, če je to treba, zlasti v primeru, če
je dan javni poziv za odstranitev vozil z določenega območja
zaradi izvajanja del večjega obsega ali javne prireditve oziroma
javnega shoda.
(3) Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve
se uporablja tudi na vozilih v cestnem prometu, s katerimi se
opravlja izredni prevoz, in na vozilih, ki spremljajo takšna
vozila, na posebno počasnih vozilih, delovnih strojih in
vozilih, ki jim je dodano priklopno vozilo za vleko pokvarjenih
vozil, ter na traktorjih s traktorskimi priključki, ki presegajo
širino traktorja. Posebna opozorilna svetilka se uporablja tudi
na traktorjih z nošenimi traktorskimi priključki, ki z zadnjim
robom segajo nazaj nad 1,5 m od zadnjega roba traktorja. V tem
primeru se uporablja tudi dodatna opozorilna svetilka, nameščena
na zadnjem delu priključka.
(4) Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve
se lahko uporablja tudi kot opozorilo na prometno nesrečo,
prireditev na cesti ali drugo oviro na cesti ter za označitev
vozil, ki prevažajo nevarno blago in za označitev kolone vozil,
ki niso vozila v spremstvu.
(5) Posebna opozorilna svetilka, ki oddaja svetlobo rumene barve
se sme uporabljati samo v primerih iz prvega, tretjega in
četrtega odstavka tega člena. Nameščena sme biti samo na
vozilih, na katerih jo je dovoljeno uporabljati, in sicer na
enak način kot modra svetilka na vozilih s prednostjo.
(6) Voznik, ki sreča, dohiti ali pripelje do vozila s posebno
opozorilno svetilko, ki oddaja svetlobo rumene barve, mora
voziti posebno previdno in po potrebi ustaviti vozilo.
(7) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega
prometa, razen voznika, ki ravna v nasprotju z določbo drugega
odstavka tega člena.
(8) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v
nasprotju z določbami tega člena.
(9) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena,
njihova odgovorna oseba pa z globo 120 eurov. Z globo 120 eurov
se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba državnega organa ali
organa samoupravne lokalne skupnosti, ki ravna v nasprotju z
določbami tega člena.
(1) Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga
začeti voziti, če je pod vplivom alkohola. Učitelj vožnje ne sme
usposabljati kandidata za voznika motornega vozila in
spremljevalec ne sme spremljati voznika, če je pod vplivom
alkohola.
(2) Pod vplivom alkohola je voznik, učitelj vožnje oziroma
spremljevalec, ki ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta
zakon, in voznik, ki tudi pri manjši koncentraciji alkohola kaže
znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo
ravnanje v cestnem prometu.
(3) Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo
alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v
izdihanem zraku.
(4) Ali je voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec pod vplivom
alkohola, se ugotavlja z ustreznimi sredstvi, napravami ali s
strokovnim pregledom.
(1) V cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu:
1. voznik motornega vozila ali skupine vozil kategorije C1, C,
D1, D, BE, C1E, CE, D1E, DE;
2. voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov
ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe;
3. voznik vozila, s katerim se prevaža nevarno blago;
4. poklicni voznik motornega vozila, kadar opravlja ta poklic;
5. učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika v
vožnji motornega vozila;
6. kandidat za voznika med usposabljanjem v vožnji motornega
vozila;
7. spremljevalec;
8. voznik začetnik;
9. voznik motornega vozila, ki nima vozniškega dovoljenja;
9.a voznik motornega vozila, ki v vozniškem dovoljenju nima
vpisane kategorije motornega vozila, ki ga vozi;
10. voznik motornega vozila, ki se mu izvršuje prepoved vožnje
motornega vozila ali mu je vozniško dovoljenje odvzeto;
11. voznik, ki prevaža skupino otrok.
(2) Drugi vozniki imajo lahko največ do vključno 0,50 grama
alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama
alkohola v litru izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri
nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju,
katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem
prometu.
(3) Kandidata iz 6. točke prvega odstavka tega člena voznika, ki
ne potrebuje vozniškega dovoljenja ali voznika iz 9. točke prvega
odstavka tega člena, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega
člena, se kaznuje za prekršek z globo:
1. 300 eurov, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram
krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega
zraka;
2. 600 eurov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama
alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
3. 900 eurov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama
alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka;
4. 1.200 eurov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na kilogram
krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega
zraka.
(4) Voznika iz 1., 2., 3., 4., 8., 9.a, 10. ali 11. točke prvega
odstavka tega člena, učitelja vožnje ali spremljevalca, ki ravna
v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje za prekršek
z globo:
1. 300 eurov, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram
krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega
zraka. Vozniku iz 1., 2., 3., 4., 8., 9.a, 10. in 11. točke
prvega odstavka tega člena, učitelju vožnje ali spremljevalcu se
izreče tudi 4 kazenske točke;
2. 600 eurov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama
alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku iz 1., 2.,
3., 4., 8., 9.a, 10. in 11. točke prvega odstavka tega člena,
učitelju vožnje ali spremljevalcu se izreče tudi 8 kazenskih
točk;
3. 900 eurov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama
alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku iz 1., 2.,
3., 4., 8., 9.a, 10. in 11. točke prvega odstavka tega člena,
učitelju vožnje ali spremljevalcu se izreče tudi 16 kazenskih
točk;
4. najmanj 1.200 eurov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na
kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru
izdihanega zraka. Vozniku motornega vozila, učitelju vožnje in
spremljevalcu se izreče tudi 18 kazenskih točk.
(5) Voznika, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena,
se kaznuje za prekršek z globo:
1. 300 eurov, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram
krvi ali do vključno 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka in
kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko
nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Vozniku motornega
vozila se izreče tudi 4 kazenske točke;
2. 600 eurov, če ima več kot 0,50 do vključno 0,80 grama
alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,24 do vključno 0,38
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku motornega
vozila se izreče tudi 8 kazenskih točk;
3. 900 eurov, če ima več kot 0,80 do vključno 1,10 grama
alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 do vključno 0,52
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku motornega
vozila se izreče tudi 16 kazenskih točk;
4. najmanj 1.200 eurov, če ima več kot 1,10 grama alkohola na
kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru
izdihanega zrak. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18
kazenskih točk.
(1) Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti
voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih
zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov,
ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo. Učitelj vožnje ne
sme usposabljati kandidata za voznika motornega vozila in
spremljevalec ne sme spremljati voznika, če je pod vplivom
prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo.
(2) Pod vplivom snovi iz prejšnjega odstavka je voznik, učitelj
vožnje oziroma spremljevalec, pri katerem se s posebnimi
sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi
prisotnost takih snovi v krvi ali slini.
(3) Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek voznik,
učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s prvim
odstavkom tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18
kazenskih točk.
(4) Če se s toksikološko preiskavo telesnih tekočin ugotovi
prisotnost prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi ali
njihovih presnovkov le v urinu, se voznika, učitelja vožnje ali
spremljevalca napoti na kontrolni zdravstveni pregled v skladu z
zakonom, ki ureja voznike.
(5) Če se s postopkom iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da
voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec uporablja psihoaktivna
zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik, se ga napoti na
kontrolni zdravstveni pregled, v skladu z zakonom, ki ureja
voznike.
(1) Policist sme zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega
prometa v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno,
izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje
alkohola. Neposrednemu udeležencu prometne nesreče policist
odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje
alkohola. Če se s preizkusom ugotovi, da ima voznik v organizmu
več alkohola, kot je dovoljeno, mu policist prepove nadaljnjo
vožnjo, vozniku motornega vozila začasno odvzame vozniško
dovoljenje, zoper druge udeležence cestnega prometa, ki so
očitno pod vplivom alkohola in ovirajo ali ogrožajo cestni
promet, pa sme odrediti ukrepe, s katerimi jim onemogoči
oviranje ali ogrožanje cestnega prometa.
(2) Če se z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku ugotovi, da
ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot
dovoljuje ta zakon, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga
podpiše tudi preizkušen udeleženec cestnega prometa. Če
udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z
indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je
razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta
zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v
izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Če
udeleženec cestnega prometa odkloni preizkus z merilnikom
alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled,
vpiše policist vzrok odklonitve v zapisnik, prav tako pa se
šteje, da se udeleženec cestnega prometa strinja z rezultatom
preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku.
(3) Udeleženec cestnega prometa, ki mu policist odredi preizkus
s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola, mora ravnati
po odredbi policista. Če preizkus odkloni, policist vozniku
prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa tudi
začasno odvzame vozniško dovoljenje. Če zaradi zdravstvenega
stanja ali zaradi drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka,
udeleženec cestnega prometa ne more opraviti preizkusa, mu
policist odredi strokovni pregled. Če zdravnik, ki opravi
strokovni pregled, ugotovi, da je pod vplivom alkohola, policist
vozniku prepove nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa
začasno odvzame vozniško dovoljenje. Policist odredi strokovni
pregled tudi v primeru, če udeleženec cestnega prometa ne opravi
odrejenega preizkusa po navodilih proizvajalca.
(4) Za odklonitev preizkusa ali strokovnega pregleda šteje poleg
neposredne odklonitve tudi ravnanje udeleženca v cestnem
prometu, s katerim ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa oziroma
strokovnega pregleda ali poškoduje oziroma uniči vzorec za
analizo.
(5) Policist izpolni zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
tudi v primeru, če udeleženec cestnega prometa odkloni
neposredno odrejen preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem
zraku ali z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom)
ali strokovni pregled.
(6) Udeležencu cestnega prometa, ki kaže znake motenj v vedenju,
katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem
prometu, rezultat preizkusa s sredstvi ali napravami za
ugotavljanje alkohola pa kaže na prisotnost alkohola v
dovoljenih mejah, odredi policist strokovni pregled.
(7) Policist sme zaradi ugotovitve, ali je udeleženec cestnega
prometa pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali
drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za
vožnjo, izvesti preizkus z napravo ali sredstvom za hitro
ugotavljanje prisotnosti teh snovi v organizmu ali predpisan
postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica
teh snovi v organizmu. Preizkus z napravo ali sredstvom za hitro
ugotavljanje se lahko izvede tudi kot sestavni del postopka za
prepoznavo znakov oziroma simptomov.
(8) Če policist s preizkusom z napravo ali sredstvom za hitro
ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih
zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu ali v
postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov teh snovi
prepozna znak oziroma simptom, ki je posledica takšne snovi v
organizmu, ali če udeleženec cestnega prometa odkloni
sodelovanje pri preizkusu ali postopku ali če preizkusa ali
postopka ni mogoče opraviti zaradi drugega razloga, odredi
policist udeležencu cestnega prometa strokovni pregled.
(9) Udeležencu prometne nesreče, neposrednemu udeležencu
prometne nesreče ali osumljencu kaznivega dejanja nevarne
vožnje v cestnem prometu sme policist zaradi ugotovitve, ali je
udeleženec, neposredni udeleženec ali osumljenec kaznivega
dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu pod vplivom alkohola,
prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno
udeležbo v cestnem prometu odrediti strokovni pregled, ne da bi
pred tem izvedel preizkus s sredstvi ali napravami za
ugotavljanje alkohola. Neposrednemu udeležencu prometne nesreče,
ki je zapustil mesto prometne nesreče in izjavil, da je po
prometni nesreči užival alkoholne pijače, prepovedane droge,
psihoaktivna zdravila ali druge psihoaktivne snovi, pa policist
mora odrediti strokovni pregled. Izjavo neposrednega udeleženca
prometne nesreče o uživanju alkoholnih pijač, prepovedanih drog,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi policist
zabeleži v zapisnik.
(10) Udeleženec cestnega prometa, kateremu je policist odredil
strokovni pregled, mora ravnati po policistovi odredbi. Vozniku,
kateremu je odredil strokovni pregled, policist prepove
nadaljnjo vožnjo, vozniku motornega vozila pa tudi začasno vzame
vozniško dovoljenje, razen v primeru iz tretjega odstavka tega
člena, kadar voznik zaradi zdravstvenega stanja ali drugega s
tem povezanega objektivnega vzroka ne more opraviti preizkusa,
zdravnik pa ugotovi, da ni pod vplivom alkohola.
(11) Na preizkus z merilnikom alkohola oziroma strokovni pregled
odpelje udeleženca cestnega prometa policist s službenim
vozilom. Če se s preizkusom z merilnikom alkohola ali strokovnim
pregledom ugotovi, da je udeleženec cestnega prometa v takšnem
psihofizičnem stanju, da sme voziti vozilo v cestnem prometu, ga
policist s službenim vozilom odpelje nazaj k vozilu, ki ga je
pred tem vozil, razen če obstaja nevarnost napada na policista
ali če je policist napoten na interventni dogodek.
(12) Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek voznik,
učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s
policistovo zahtevo ali odredbo iz tretjega ali desetega
odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18
kazenskih točk.
(1) Strokovni pregled po tem zakonu obsega zdravniški pregled, s
katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko
povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu, in odvzem vzorcev
krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi
ugotavljanja prisotnosti alkohola, prepovedanih drog,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki
vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu.
(2) Obseg odvzema vzorcev iz prejšnjega odstavka se določi glede
na potrebe preiskave, s katero se ugotavlja prisotnost navedenih
snovi v organizmu.
(3) O strokovnem pregledu mora zdravnik takoj izdelati pisno
mnenje. Zdravnik mora odvzete vzorce krvi, urina, drugih
telesnih tekočin oziroma tkiv takoj izročiti policistu, ki jih
mora poslati v najbližjo pooblaščeno strokovno ustanovo oziroma
laboratorij, kjer se opravi analiza. Ustanova oziroma
laboratorij mora opraviti posamezno analizo najkasneje v
petnajstih dneh in o rezultatih takoj obvestiti tistega, ki je
odredil strokovni pregled.
(4) Če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem
povezanega objektivnega vzroka ni mogoče opraviti celotnega
strokovnega pregleda, mora zdravnik opraviti tisti del pregleda,
ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v
vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola, prepovedanih drog,
psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi.
(5) Analizo krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva
opravljajo pooblaščeni laboratoriji, ki imajo ustrezno
usposobljene delavce in opremo.
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki kot zdravstvena organizacija, zavod,
laboratorij ali zdravnik zasebnik ravna v nasprotju z določbami
tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov.
(1) Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali
nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet,
v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je
v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana
ali je nastala materialna škoda.
(2) Prometne nesreče se glede na posledice delijo na štiri
kategorije:
1. prometna nesreča I. kategorije - prometna nesreča, pri kateri
je nastala samo materialna škoda;
2. prometna nesreča II. kategorije - prometna nesreča, pri
kateri je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana;
3. prometna nesreča III. kategorije - prometna nesreča, pri
kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana;
4. prometna nesreča IV. kategorije - prometna nesreča, pri
kateri je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh
po nesreči.
(3) Prometna nesreča z majhno poškodbo je prometna nesreča I.
kategorije, ki ima za posledico le manjšo poškodbo na udeleženih
vozilih v obliki odrgnin, zdrsnin, vdrtin ipd., niso pa huje
poškodovani podvozje ali naprave za upravljanje ali zaviranje,
ali pa je nastala samo škoda na objektih, stvareh ali okolju.
(1) Vsakdo mora pomagati pri prometni nesreči, če je treba:
- rešiti človeška življenja;
- preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa;
- preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo.
(2) Po prometni nesreči mora udeleženec prometne nesreče:
1. ustaviti vozilo;
2. zavarovati in označiti kraj nesreče, pri prometni nesreči I.
kategorije pa vozilo čimprej odstraniti z vozišča;
3. pomagati poškodovanim;
4. obvestiti policijo, center za obveščanje ali koga drugega, ki
lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesreči I. kategorije;
5. soudeleženim ali poškodovanim v prometni nesreči posredovati
ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega
dovoljenja in prometnega dovoljenja ter posredovati podatke o
obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni
nesreči;
6. osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče,
posredovati svoje osebne podatke;
7. ostati na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled,
razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Če je treba
rešiti človeško življenje, lahko udeleženec prometne nesreče
začasno zapusti kraj prometne nesreče, vendar se mora takoj, ko
je to mogoče, vrniti.
(3) Neposredni udeleženec prometne nesreče, ki je zapustil mesto
prometne nesreče, mora nemudoma obvestiti upravičenca do
podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen
v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih
okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila
in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno
ugotavljanje dejstev.
(4) Neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče
do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač,
prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno
udeležbo v cestnem prometu.
(5) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec cestnega
prometa, ki ravna v nasprotju z določbo prvega odstavka ali 1.,
2., 3., 4., 5. ali 6. točke drugega odstavka tega člena.
(6) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek neposredni
udeleženec prometne nesreče, razen pešec, ki ravna v nasprotju z
določbo četrtega odstavka tega člena, če ima v organizmu:
1. več kot 0,20 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,10
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ali
2. prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge
psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno
udeležbo v cestnem prometu.
(7) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek neposredni
udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju z določbo
tretjega odstavka tega člena.
(8) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek v prometni nesreči
udeleženi voznik motornega vozila iz prvega odstavka 105. člena
tega zakona, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v
nasprotju z določbo četrtega odstavka tega člena, če ima v
organizmu:
1. alkohol ali
2. prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge
psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno
udeležbo v cestnem prometu.
(9) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek v prometni nesreči
udeleženi voznik motornega vozila iz drugega odstavka 105. člena
tega zakona, ki ravna v nasprotju z določbo četrtega odstavka
tega člena, če ima v organizmu:
1. več kot 0,20 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,10
miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali
2. prepovedane droge, psihoaktivna zdravila ali druge
psihoaktivne snovi, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za varno
udeležbo v cestnem prometu.
(10) Z globo 1.200 eurov se kaznuje za prekršek neposredni
udeleženec prometne nesreče, ki ravna v nasprotju z določbo 7.
točke drugega odstavka tega člena. Vozniku motornega vozila se
izreče tudi 18 kazenskih točk.
(1) Policist mora priti na kraj prometne nesreče II., III. ali
IV. kategorije, opraviti vse potrebno za zavarovanje kraja
prometne nesreče in opraviti ogled.
(2) Policist mora priti na kraj prometne nesreče I. kategorije
in ugotoviti dejstva ter zbrati dokaze, potrebne za odločitev o
prekršku, če ga o njej obvesti udeleženec prometne nesreče v
roku 24 ur od nastanka prometne nesreče.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora policist
priti na kraj prometne nesreče I. kategorije, če ga o prometni
nesreči obvesti oseba, ki ni udeleženec prometne nesreče, in
ugotoviti, ali voznik in vozilo izpolnjujeta pogoje za udeležbo
v cestnem prometu po tem zakonu, zakonu, ki ureja voznike in
zakonu, ki ureja motorna vozila. Če pri tem ugotovi kršitve v
zvezi z izpolnjevanjem pogojev za udeležbo v cestnem prometu,
opravi postopek iz drugega odstavka tega člena.
(4) Policist lahko odstopi od ugotavljanja dejstev in zbiranja
dokazov, potrebnih za odločitev o prekršku pri prometni nesreči
z majhno poškodbo, ne glede na to s katerim prekrškom je bila
prometna nesreča povzročena, in o tem obvesti udeležence
prometne nesreče. Preden policist odstopi od ugotavljanja
dejstev in zbiranja dokazov, mora ugotoviti, ali voznik in
vozilo izpolnjujeta pogoje za udeležbo v cestnem prometu po tem
zakonu, zakonu, ki ureja voznike in zakonu, ki ureja motorna
vozila. Če pri tem ugotovi kršitve v zvezi z izpolnjevanjem
pogojev za udeležbo v cestnem prometu, ali se udeleženca
prometne nesreče ne moreta sporazumeti o odgovornosti za
povzročitev nesreče, opravi postopek iz drugega odstavka tega
člena.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka policist ne sme
odstopiti od ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov, potrebnih
za odločitev o prekršku tudi pri prometni nesreči z majhno
poškodbo, če je neposredni udeleženec zapustil mesto prometne
nesreče, ne da bi izpolnil obveznosti iz 110. člena tega
zakona.
(6) Priča prometne nesreče mora udeležencu prometne nesreče in
policistu posredovati osebne podatke. Če to ni mogoče, mora te
podatke nemudoma sporočiti policijski postaji ali tistemu, ki
vodi ogled.
(7) Sledi prometne nesreče II., III. in IV. kategorije se smejo
odstraniti šele po končanem ogledu oziroma ko tako odloči tisti,
ki opravlja ogled. Pri taki prometni nesreči ni dovoljeno
spreminjati stanja na kraju prometne nesreče, dokler ni
opravljena potrebna preiskava, razen kadar to zahteva reševanje
udeležencev prometne nesreče.
(8) Za umrle udeležence prometne nesreče sme odrediti
preiskovalni sodnik ali policist odvzem telesnih tekočin za
analizo.
(9) Pri prometni nesreči, v kateri je kdo umrl ali bil
poškodovan in odpeljan v bolnišnico, mora policist:
- poskrbeti za premoženje, ki je ostalo na kraju nesreče,
- poskrbeti za odstranitev in hrambo vozil, in sicer na stroške
lastnika vozila,
- poskrbeti, da so najbližji sorodniki umrlega ali poškodovanega
obveščeni o nesreči.
(10) Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika ali policista mora
zdravnik odvzeti udeležencu prometne nesreče kri, urin, drugo
telesno tekočino oziroma tkivo za analizo in najbližji
policijski postaji brezplačno posredovati podatke o vrsti
telesne poškodbe udeležencev prometne nesreče v treh dneh od
sprejema poškodovanega udeleženca prometne nesreče.
(11) Izvajalec rednega vzdrževanja ceste mora na zahtevo
policista zagotoviti:
- odstranitev in hrambo vozil, za katera ne morejo poskrbeti
udeleženci prometne nesreče,
- odstranitev vseh ovir na cesti, nastalih zaradi prometne
nesreče,
- zavarovanje ovir iz prejšnje točke, ki se ne dajo odstraniti,
v skladu z določbami tega zakona o zavarovanju ovir na cesti.
(12) Zdravstvena organizacija, zavod ali zasebni zdravnik mora
obvestiti policijo o:
- sprejemu poškodovanca, za katerega obstaja sum, da je bil
poškodovan v prometni nesreči in
- smrti poškodovanega v prometni nesreči.
(13) Z globo 160 eurov se kaznuje za prekršek udeleženec ali
priča prometne nesreče, ki ravna v nasprotju z določbo šestega
ali sedmega odstavka tega člena.
(14) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik, ki ravna
v nasprotju z določbo desetega ali dvanajstega odstavka tega
člena.
(15) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba,
samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno
opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbo desetega,
enajstega ali dvanajstega odstavka tega člena, njihova odgovorna
oseba pa z globo 200 eurov.
(1) Ministrstvo, pristojno za promet, prevzame vodenje in
upravljanje evidence iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona
1. januarja 2012, do takrat pa vodi in upravlja to evidenco
ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(2) S prevzemom evidenc se na ministrstvo, pristojno za promet,
prenese tudi dokumentarno in drugo gradivo, ki se nanaša na
evidenco iz prejšnjega odstavka.
Podzakonski predpisi iz tega zakona morajo biti izdani najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati:
1. v Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št.
56/08 - uradno prečiščeno besedilo, 57/08 - ZLDUVCP, 58/09 in
36/10):
- 1. člen - prvi odstavek,
- 2. do 4. člen,
- 6. člen,
- 8. člen,
- 11. člen,
- 13. člen,
- 14. člen,
- 15. člen - prvi, drugi, četrti in peti odstavek,
- 23. člen - 4., 15., 43., 48., 49., 51., 53., 53.a, 54., 58.,
64., 67., 68., 69., 70., 71., 72., 73., 74., 75., 76., 77., 78.,
79., 80., 81., 82., 83., 84., 85., 86., 88., 89., 91. in 92.
točka prvega odstavka ter drugi odstavek,
- 24. do 27. člen,
- 28. člen - prvi, drugi, tretji, šesti in sedmi odstavek,
- 29. do 31. člen,
- 32. člen - prvi, drugi in četrti odstavek, prvi stavek petega
odstavka ter šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti
odstavek,
- 33. člen,
- 34. člen - prvi in peti odstavek,
- 36. do 49. člen,
- 50. člen - prvi in drugi odstavek, prvi stavek tretjega
odstavka ter peti, šesti in sedmi odstavek,
- 51. člen - tretji, četrti, peti in šesti odstavek,
- 52. do 55. člen,
- 56. člen - prvi, četrti in peti odstavek,
- 57. do 58. člen,
- 59. člen - prvi odstavek in drugi stavek drugega odstavka,
- 60. člen - drugi in četrti odstavek,
- 61. do 68. člen,
- 71. do 72. člen,
- 82. do 89. člen,
- 90. člen - prvi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek,
- 91. do 97. člen,
- 98. člen - drugi, tretji, peti in šesti odstavek,
- 99. člen - drugi, tretji in četrti odstavek,
- 101. do 110. člen,
- 113. člen - prvi, drugi in sedmi odstavek,
- 114. do 115. člen,
- 116. člen - peti in sedmi odstavek,
- 119. člen - šesti, sedmi, osmi, enajsti, dvanajsti, trinajsti,
petnajsti, šestnajsti, sedemnajsti in osemnajsti odstavek,
- 120. člen,
- 122. člen,
- 124. do 136. člen,
- 233. do 236. člen,
- 237. člen - prvi stavek prvega odstavka, razen besedilo ",
dovoljenje za izredni prevoz in potrdilo o usposobljenosti za
izvajanje izrednega prevoza ter dovoljenje za vožnjo v času
prepovedi prometa" ter drugi, tretji in četrti odstavek,
- 238. člen,
- 238.a člen,
- 238.b člen,
- 239. člen - šesta, deveta in dvanajsta alineja prvega odstavka
ter drugi, tretji, četrti, peti in sedmi odstavek,
- 240. člen,
- 243. do 245. člen,
- 247. člen - besedilo prvega odstavka ", za športno ali drugo
prireditev na cesti ali ob njej", besedi "oziroma prireditev",
besedilo "je nezadostno zavarovana oziroma", besedilo "za
zavarovanje kraja oziroma", besedilo "ali prireditve na cesti
ali ob njej" ter besedilo drugega odstavka "ali prireditev na
cesti" ter
- 249. člen;
2. v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti
cestnega prometa (Uradni list RS, št. 36/10) besedilo drugega
odstavka 54. člena "iz sedmega odstavka 53. člena, osmega
odstavka 92. člena, tretjega odstavka 124. člena, drugega
odstavka 138.a člena".
(2) Določbe iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do 1. julija
2011.
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji
predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih
na podlagi 11. člena tega zakona, uporabljajo še naprej, kolikor
niso v nasprotju s tem zakonom:
- Odredba o prepovedi prometa vozil (Uradni list RS, št. 62/05);
- Pravilnik o izvzemu od uporabe varnostnega pasu zaradi
zdravstvenih razlogov (Uradni list RS, št. 70/03);
- Pravilnik o načinu in postopku opravljanja pregledov in analiz
krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva na prisotnost
alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih
snovi (Uradni list RS, št. 121/04);
- Pravilnik o znakih, ki jih dajejo policisti udeležencem
cestnega prometa (Uradni list RS, št. 96/05 in 63/08);
- Pravilnik o vozilih s prednostjo in vozilih za spremstvo
(Uradni list RS, št. 40/06, 115/07 in 76/10);
- Pravilnik o parkirni karti (Uradni list RS, št. 41/06);
- Pravilnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov,
ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih
psihoaktivnih snovi v organizmu (Uradni list RS, št. 52/06);
- Odredba o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 63/06, 73/06, 5/07, 57/07, 95/07, 20/08,
53/08, 82/08, 102/08 in 62/09);
- Pravilnik o pedagoških spremljevalcih pri prevozu skupin otrok
(Uradni list RS, št. 42/09);
- Pravilnik o udeležbi vojaških vozil v javnem cestnem prometu
(Uradni list RS, št. 111/09) in
- Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu
(Uradni list RS, št. 32/10).
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odredba o
prepovedi prometa na cestah (Uradni list RS, št. 56/08).
Za izpolnjevanje pogojev za zaseg motornega vozila iz prve do sedme alineje 1. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona, se štejejo tudi prekrški iz d) točke sedmega odstavka 32. člena, d) točke devetega odstavka 32. člena, e) točke desetega odstavka 32. člena, 130. člena, 131. člena ali 132. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, če je bil voznik zanje pravnomočno kaznovan do začetka uporabe tega zakona.
Ta zakon začne veljati 1. aprila 2011, uporabljati pa se začne 1. julija 2011.
Postopki, ki so bili začeti na podlagi prve, druge, tretje, četrte ali sedme alineje 1. točke prvega odstavka 23. člena ali na podlagi 5. točke prvega odstavka 23. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10) in do dneva uveljavitve tega zakona niso končani, se ustavijo.
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2012, razen določb 10. člena, prvega odstavka 51. člena in prvega odstavka 58. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2013.